Nezavezujočo ponudbo naj bi tako oddala srbska Delta, katere namen za nakup Mercatorja pa naj ne bi bil resen, saj se je družba znašla v finančnih težavah. Ponudbe pa ni oddala nobena od večjih tujih trgovskih verig, kot so lastniki največjega slovenskega trgovca napovedovali na začetku.

Med Slovenci je ponudbo za nakup oddal le Igor Lah, tretji najbogatejši Slovenec na lestvici revije Manager. Druge ponudbe naj bi podali tuji skladi zasebnega kapitala, toda njihova imena niso znana, poroča časopis Dnevnik. Omenjajo pa se Blackstone in CVC Capital Partners, za Mercator pa naj bi se zanimala še Bain Capital in Warburg Pincus. Vendar pa naj bi vsi zainteresirani za zdaj za delnico Mercatorja ponudili ceno, ki je okoli tržne oziroma celo nižja od tržne. To je precej manj, kot je Infond Holding plačal za nakup četrtine Mercatorja oziroma vrednosti, po kateri ima pri bankah najeta posojila za zastavljene delnice.

Skladi zasebnega kapitala trenutno najboljša rešitev?
Prav skladi zasebnega kapitala naj bi se zdeli nekaterim vladnim predstavnikom še najboljša rešitev za vstop v Mercator, saj naj bi finančni skladi imeli kapitalske možnosti v prihodnje povezati trgovske družbe v regiji. Poleg tega obljubljajo podporo samostojni strategiji podjetja in se ne bi vpletali v nabavno strategijo družbe. Za Mercator in državo pa bi bilo ugodno tudi to, da skladi običajno z naložbo upravljajo pet do sedem let, nato pa jo prek ene od evropskih borz prodajo, država pa bi si lahko zagotovila predkupno pravico.

Pojavlja pa se tudi vse več informacij, piše časopis, da Boško Šrot ne namerava prodati vseh 48 odstotkov Mercatorja, temveč le četrtino. Tako bi namreč lahko ohranil police za izdelke Pivovarne Laško in donos podjetja, s prodajo le četrtine pa bi se rešil vprašanje prezadolženosti Infond Holdinga in zamrznitve glasovalnih pravic. Kot je znano, je Agencija za trg vrednostnih papirjev novembra lani štirim Mercatorjevim lastnikom zamrznila glasovalne pravice.

A. M.