Ključne obrestne mere so po mnenju ECB-ja primerne in ostajajo nespremenjene, očitni so tudi znaki, da se zaupanje v gospodarstvo znotraj evroobmočja stabilizira. Najpomembnejši dejavniki, ki vodijo v stabilizacijo gospodarstva v evroobmočju, so po navedbah poročila realna rast dohodkov znotraj območja, ki spodbuja rast potrošnje, nizke obrestne mere ter ugodni finančni pogoji za vlaganja. Ne gre pa pozabiti tudi na pomen znova povečanega zunanjega povpraševanja in spodbudnih dogajanj na finančnih trgih.

Potrebna bodo prilagajanja
Obnovo gospodarstva še vedno ovira potreba po nadaljnjem uravnavanju makroekonomskih neravnotežij izven evroobmočja, znotraj njega pa ostaja negotovo, do katere mere se bo podjetniški sektor še moral prilagoditi, da se bosta povečali produktivnost in donosnost, čeprav naj bi nizke obrestne mere to prilagoditev močno olajšale. Možna je začasna omejena nestabilnost inflacije, predvsem zaradi gibanja cen nafte in sezonskih sprememb cen hrane. Indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) pa naj bi na letni ravni ostal blizu dveh odstotkov. ECB v letu 2004 pričakuje padec inflacije, ki naj bi ostala pod mejo dveh odstotkov. Postopno okrepitev gospodarstva naj bi spremljala zmerna gibanja politike plač in oblikovanja cen.

Zadostna likvidnost
Glede na avgustovsko mesečno poročilo ECB-ja ostaja likvidnost v evroobmočju zadostna in precej nad ravnijo, potrebno za financiranje neinflacijske rasti. Nizke obrestne mere so privedle do obsežnega povpraševanja po obratnem kapitalu, v toku leta pa se je rast deleža posojil v zasebnem sektorju ustalila na dokaj visoki ravni. Pomembno je, da sedaj vsi akterji v evroobmočju prispevajo k ponovni vzpostavitvi zaupanja v gospodarstvo, izpostavlja ECB. Na področju fiskalne politike ECB v avgustovskem poročilu priporoča popravke precejšnjih neravnotežij v javnih financah nekaterih držav. Vlade naj se ob spoštovanju pakta o stabilnosti in rasti ter priporočil sveta ministrov za gospodarstvo in inance EU držijo kredibilnih srednjeročnih strategij za utrditev stanja javnih financ. Med drugim ECB omenja vnovično vzpostavitev zasebnih spodbud za delo in investicije ter strukturne reforme na blagovnih trgih in trgu dela.