Ovadba je med drugim rezultat preiskav kriminalistov v Banki Slovenije julija 2016, ki se je nanašala na preiskavo vodilnih v bančnem nadzorniku zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank. Takrat se je kot predmet preiskav omenjalo tedanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, člana Stanislava Zadravec Caprirolo in Janeza Fabijana ter takratnega namestnika direktorja nadzora bančnega poslovanja pri Banki Slovenije Tomaža Čemažarja, ki je operativno vodil projekt sanacije bank.

Ovadeni zaradi suma zlorabe položaja
Po neuradnih informacijah pa je NPU zdaj na Specializiranem državnem tožilstvu ovadil vse tedanje člane sveta Banke Slovenije, poleg omenjenih treh torej še Mejro Festić in Darka Bohneca, poroča STA. Za omenjeno kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je v najhujšem primeru zagrožena zaporna kazen do osmih let.

Po takratnih navedbah policije gre sicer za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativen kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Banka, neuradno gre za NLB, naj bi tako pridobila 257 milijonov evrov premoženjske koristi.

Preiskava v povezavi z izrednimi ukrepi BS še poteka
Na NPU-ju sicer na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli dati odgovorov, so pa pojasnili, da poteka še ena preiskava v povezavi z izrednimi ukrepi, ki jih je izrekla Banka Slovenije eni od poslovnih bank.
Banka Slovenije je sicer po preiskavi na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi ter zasegu elektronskih in drugih dokumentov fizičnih oseb in Banke Slovenije. Skupaj z ECB-jem je med drugim problematizirala tajnost zaseženih gradiv, saj da je banka del evropskega sistema centralnih bank in ECB-ja ter da je za razkritje zaupnih podatkov v preiskavah treba pridobiti soglasje ECB-ja.

Ustavno sodišče je maja letos ustavni pritožbi Banke Slovenije in ECB-ja zavrglo, Banka Slovenije pa je nato v povsem novi sestavi vodilnega organa sklenila, da umakne tudi ostala pravna sredstva, ki jih je vložila na upravnem in ustavnem sodišču v povezavi s tem primerom. Pri vrhovnem državnem tožilstvu in Evropski komisiji je medtem takrat zaradi po njegovem mnenju nezakonite zaplembe podatkov ECB-ja protestiral tudi predsednik ECB-ja Mario Draghi. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih podatkov ECB-ja na notranjem omrežju Banke Slovenije. Takratni generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ni sprejel.

Evropska komisija razburjena zaradi zaplembe podatkov ECB-ja
Evropska komisija je lani Sloveniji nato v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje v povezavi z zaplembo podatkov ECB-ja poslala opomin, in sicer zaradi morebitne kršitve pravil o privilegijih in imuniteti v EU-ju ter statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB-ja. V komisiji so ob tem slovenske oblasti pozvali h konstruktivnim pogovorom z ECB-jem, da se poišče skupna rešitev za izvajanje preiskav v skladu s pravnim redom EU-jem. Slovenija je v odgovoru zapisala, da ni kršila prava EU-ja. Komisija z odgovorom ni bila zadovoljna in je sredi tega leta Sloveniji poslala drugi opomin.