Odprtje sejma Agra v Gornji Radgoni je potekalo v znamenju pozivov k sodelovanju in povezovanju v agroživilski verigi, ker se bo le tako mogoče spopasti s prihajajočimi izzivi, med katerimi so tudi podnebne spremembe. Na to je kot slavnostni govornik opozoril predsednik Borut Pahor in dejal, da mora kmetom pri prilagajanju pomagati država.
Pahor je osrednjo pozornost v nagovoru namenil prav podnebnim in okoljskim spremembam, kriza je po njegovih besedah dejstvo. "Vsi moramo s skrbjo sprejeti zadnje ugotovitve strokovnjakov z vsega sveta, ki so nas pod pokroviteljstvom Združenih narodov ravno te dni informirali, da je stanje okolja slabše, kot smo do zdaj verjeli. Segrevanje ozračja je hitrejše in že do leta 2030 bo preseglo 1,5 stopinje Celzija. Da spomnim, to je številka, za katero smo do zdaj verjeli, da je ne bomo prestopili do leta 2050. Še slabša je ugotovitev, da se ozračje v Sloveniji segreva dvakrat hitreje od povprečja," je povedal predsednik.
Dejstvo je, da se bo treba prilagoditi, ter da je prilagoditev mogoča in izvedljiva, ob razviti in ugledni stroki v Sloveniji pa po Pahorjevih besedah upravičeno pričakujemo njene predloge in jasna priporočila kmetovalcem.
Državne intervencije, evropski in državni denar naj bodo predvsem namenjeni prilagoditvam na podnebne spremembe, v nobenem primeru pa se slovenske kmetice in kmetje ne smejo prestrašiti, da bodo v procesu prilagajanja ostali prepuščeni sami sebi. "Država je dolžna, da jim stoji ob strani in zagotavlja pomoč," je poudaril Pahor.
Opozoril je tudi na pomen prehranske varnosti. Po njegovem mnenju nam mora biti cilj, da imamo primerno pridelavo hrane na vsaj nekaterih ključnih področjih, pri čemer je treba upoštevati, da se prehranske navade spreminjajo. Ob tem predsednik predlaga, da dobro spremljamo in analiziramo potrebe potrošnikov in smernice pri prehranjevanju.
Kmetijstvo v srcu Slovenije
Francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari je v imenu države gostje letošnjega kmetijsko-živilskega sejma Agra povedala, da je kmetijstvo v srcu in identiteti Slovenije in Francije ter da so ljudje v obeh državah navezani na zemljo, sektor agroživilstva in kakovost izdelkov.
Državi imata tudi skupne poglede na določena vprašanja evropske kmetijske politike, predvsem podnebne spremembe, pri čemer bomo morali po njenih besedah razviti odpornejše sisteme. V sejemskem parku so v čast državi gostji posadili hrast graden.
Francija je vodilni kmetijski pridelovalec v EU-ju, njene kmetijske površine zasedajo polovico ozemlja, obdeluje jih 400.000 kmetov. Ima tudi več kot tisoč izdelkov z uradnimi označbami kakovosti in porekla.
Podgoršek: Razvoj kmetijstva je izziv
Po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška je najpomembnejše, da so se udeleženci sejma spet srečali v živo, deležnikom v prehranski verigi pa se je zahvalil, da smo imeli v času epidemije dovolj hrane. Sodelovanje in povezovanje sta tudi po Podgorškovem mnenju nujni, da bomo imeli dovolj kakovostne hrane, pohvalil pa je tudi trgovce, ki so v krizi prevzeli del tveganja pri oskrbi s hrano. Izziv pa je, tako Podgoršek, predvsem v strateškem načrtu za razvoj kmetijstva, ki ga bomo poslali evropski komisiji.
Napovedal je tudi, da bo država kmetijskemu sektorju še naprej pomagala, zaradi izpada prihodkov bo ta pomoč verjetno presegla 70 milijonov evrov. Da so sodelovanje, povezovanje in spoštovanje dogovorov ključna za razvoj, kakovostno hrano in večjo samooskrbo, so se strinjali tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tatjana Zagorc.
Nekatera podjetja niso prišla
Nekaj podjetij, in sicer 25, po večini članov slovenskega Združenja kmetijske in gozdarske mehanizacije, pa je svojo udeležbo pred nekaj dnevi odpovedalo. Kot zagotavljajo organizatorji sejma, bodo upoštevali vse protikoronske ukrepe, vse dni sejma pa bosta obiskovalcem na voljo tako testiranje kot cepljenje proti covidu-19.
V dveh letih so na Pomurskem sejmu odpovedali osem sejemskih prireditev, v svetu pa jih je bilo samo lani odpovedanih več kot 20.000. Da bodo letošnjo Agro izpeljali, so se v Gornji Radgoni odločili že spomladi, tudi zaradi urejanja vzorčnih nasadov pa so se na največjo sejemsko prireditev pri nas in v okolici začeli pripravljati že veliko prej, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec in dodaja: "Poleg tradicionalnih nasadov je letos prvič predstavljen vzorčni čebelnjak z nasadom medovitih rastlin, to je novost letošnjega sejma."
Na njem bo sicer na več kot 100 strokovnih srečanjih tudi veliko govora o podnebnih spremembah, pozornost pa bodo namenili tako mednarodnemu letu sadja in zelenjave kot ekološkemu kmetovanju in varovanju gozdov. Ker je letos država partnerica Francija, bo francoska veleposlanica v gozdno-parkovnem nasadu posadila hrast, slovenska kmečka mladina pa sadovnjak obogatila z orehom. Ker Agra ni namenjena samo razstavam in predstavitvam ter strokovnim dogodkom, so tudi tokrat poskrbeli za spremljajoči program.
"Na sejmu se poskušajmo cepiti z zdravo hrano in pozitivno energijo, pozitivno energijo lahko črpamo pri tistih, ki so prisotni na sejmu, ne pa pri tistih, ki jih ni," v poziv obiskovalcem in odgovor na umik nekaterih razstavljavcev pravi prvi mož Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, na katerem se predstavlja 1100 razstavljavcev iz 29 držav, bo odprt do četrtka. V tem času bodo pripravili tudi več kot sto strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz, že v petek pa je na Brdu pri Kranju potekala mednarodna ministrska konferenca Ženske in njihov položaj na podeželju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje