Koordinacijska skupina vlade za pripravo in usklajevanje ukrepov, povezanih z mednarodno finančno krizo, na čelu z ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjem Gasparijem je s premierjem Borutom Pahorjem nadaljevala razgovor glede ukrepov, ki bodo tvorili slovensko izhodno strategijo.

Pogovori se bodo nadaljevali v petek, ko bodo potrjevali osnovna izhodišča za program stabilnosti skupaj z ministrom za finance, in prihodnjo sredo, ko naj bi dokončno določili nabor ukrepov kratkoročne in srednjeročne narave. Ti bodo po Gasparijevih besedah "vsebinska razlaga" za fiskalno konsolidacijo, ki jo predvideva omenjeno gradivo. Program pa bodo v Bruselj po besedah Pahorja poslali do konca meseca.

Program stabilnosti je po Gasparijevih besedah izhodna strategija, ki je neke vrste zaščitni znak za ekonomske politike, ki jih vlade pripravljajo, da bi uredile svoje tekoče javne finančne situacije in srednjeročne gospodarske možnosti.

Poleg osnovnih predpostavk za uskladitev javnih financ s predpostavljenimi cilji v naslednjih treh letih pa vlada usklajuje tudi ukrepe, ki bodo na eni strani zagotavljali socialno kohezivnost in na drugi strani ukrepe, ki ne bodo zavirali sposobnosti slovenskega gospodarstva za obnovo in večjo konkurenčnost.

Krčenje javne porabe brez zatiranja konkurenčnosti
Vlada pa želi prek razvojnih finančnih institucij in bančnega sektorja tudi učinkoviteje razpolagati tako z evropskimi kot domačimi finančnimi sredstvi. Tako so ministri razpravljali tudi o tem, kaj je pri krčenju javne porabe v naslednjih letih treba definirati kot prioritete (pri teh bo krčenje manjše) in kako doseči cilj brez zatiranja konkurenčnosti podjetij in onemogočanja osnovne socialne kohezivnosti. Na drugi strani pa so ukrepi, ki bodo omogočali sprostitev konkurenčnosti slovenskih podjetij na področju davčnig obremenitev.

Na mizi tudi pokojninski in zdravstveni sistem
Vlada pa ima pred sabo tudi predloge zakonov o pokojninskem in zdravstvenem sistemu, ki so srednjeročni oz. dolgoročni, a v danem trenutku, če bodo sprejeti, sproščajo "določene potenciale, ki bodo omogočali podjetjem boljše predvidevanje bodočih dogodkov".

Cilj: znižati izdatke za najmanj 600 mio. evrov letno
Gaspari je še poudaril, da država v tem trenutku, če želi priti v fiskalno konsolidacijo ob aktualnih mednarodnih razmerah, ne more dodatno bistveno zniževati davčnih obremenitev, hkrati pa išče načine, kako jih tudi ne bi povečevali. Z doslednejšo oceno veljavnih programov želi zmanjšati te izdatke države za približno 600 milijonov evrov letno. To je po Gasparijevih besedah minimalni cilj, ki ga je treba doseči, če želimo spoštovati zastavljene cilje.

Pahor: Bremena ne smejo nositi socialno najbolj ogroženi
Slovenija v kratkem roku ne bo opažala visoke gospodarske rasti, zato mora po Pahorjevih besedah pri odpravljanju proračunskega primanjkljaja in naporih za povečevanje konkurenčnosti oceniti, kje so še meje vzdržnosti socialne države. Bremena krize ne smejo nositi tisti ljudje, ki so socialno najbolj prizadeti, a je hkrati treba narediti vse za to, da se poveča konkurenčnost, je dejal.

Pri tem je prepričan, da če želi Slovenija iz krize priti kot zmagovalka, potem je prvo polletje leta 2010 za njeno srednjeročno prihodnost ključnega pomena. Vlada zato "brez zamude, pravočasno in velikopotezno" načrtuje nekatere temeljite strukturne in druge, praktične ukrepe. "Ne bo enostavno, ne bo lahko," je dejal premier.

Pahor je še ponovil vizijo vlade, da letos Slovenija bistveno okrepi elemente konkurenčnosti, ohrani vzdržno socialno povezanost ter se uvrsti v tisti krog držav, ki se bodo v naslednjih letih potegovale za zmagovalke pri izhodu iz krize.