Kot je znano, je vlada aprila sprostila ceni 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, septembra pa je podaljšala uredbo, s katero vlada ureja cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva. Po napovedih ministrstva za gospodarstvo naj bi bila sprostitev cen naftnih derivatov na avtocestnem križu naslednji korak k deregulaciji cen.

Po mnenju poslanca ZL-ja Mihe Kordiša gre pri deregulaciji cen za nov ukrep, zgrajen na "mantri prostega trga", čeprav bo deregulacija po navedbah Kordiša dokazano prinesla negativne učinke. Med njimi je izpostavil, da bi prek manj pobranih trošarin ogrozili stabilnost proračuna. Analize po njegovih besedah kažejo, da bi proračun ob popolni deregulaciji izgubil od 40 do 60 milijonov evrov letno, medtem ko bi distributerji pridobili od 40 do dobrih 80 milijonov evrov dodatnih prihodkov zaradi dviga marž.

ZPS: Prosti trg je iluzija
Deregulacija je problematična tudi zato, ker naj bi se cene naftnih derivatov po sprostitvi cen zvišale. V ZL-ju pričakujejo, da se bodo najbolj povišale na mestih, kjer je že danes prodaja najvišja, torej ob avtocestah, trgovci pa bodo lahko večkrat dnevno spreminjali cene.

Kordiševim argumentom je pritrdila tudi predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Dejala je, da ob dveh oligopolnih ponudnikih Petrol in OMV Slovenija ne gre pričakovati nižanja cen zaradi konkurence. Po njenem mnenju je takšno pričakovanje popolna iluzija.

Ministrstvo pričakuje nove ponudnike
Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je poudarila, da se na ministrstvu zavzemajo za konkurenčno gospodarstvo in svobodno delovanje podjetij na trgu. Po njeni oceni se ne bodo cene bistveno dvignile, zaradi liberalizacije pa pričakujejo tudi vstop dodatnih ponudnikov na trg. Ob spremljanju gibanja dereguliranih cen so na ministrstvu ugotovili, da ni bilo bistvenega zvišanja cen.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je spomnil, da so na ministrstvu do deregulacije zadržani, predvsem zaradi morebitnega vpliva na stanje v javnih financah.