S takšnimi pridevniki sta ponudbo, ki jo je v četrtek oddal podjetnik Pečečnik, v pogovoru za MMC označila ekonomista Maks Tajnikar in Jože Mencinger. Kot je znano, predlog predvideva, da bi država v Muro (ne)posredno vložila 30 milijonov, podjetnik pa 10 milijonov evrov vredno nepremičnino in 7.500 evrov za ustanovitev nove Mure. Iz današnje Mure naj bi nastali dve podjetji - eno bi bilo državno, drugo pa Pečečnikovo. Brez dela bi kljub temu ostalo 2.000 zdajšnjih delavcev murskosoboškega podjetja.

Tajnikar: Manjka ključni element - dolgoročno poslovanje
Tajnikar, sicer profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, je za našo spletno stran pojasnil, da predlog ni dober, saj se ga ne da izpeljati. Prepričan je, da je edino, kar zagotavlja, vstop Pečečnika v Muro, med tem ko ključnega elementa, ki bi omogočal dolgoročno poslovanje Mure, po njegovih besedah ne vsebuje.

Poleg tega je ekonomist, tako kot v četrtek že minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, poudaril, da takšno sodelovanje države, kot ga predvideva Pečečnik, ni v skladu z zakonodajo. Tudi če poroštva, ki bi jih morala država po predlogu priglasiti, ne bi pomenila nedovoljene državne pomoči in če država z zagotavljanjem dela Muri ne bi kršila zakona o javnih naročilih in zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, po Tajnikarjevih besedah še vedno ostaja vprašanje dolgoročnega poslovanja podjetja.

"Ne bom rekel, da je neresen, je pa skrajno nedomišljen," je sklenil komentar na Pečečnikov predlog.

Mencinger: Glede na predlog lahko država tudi sama rešuje Muro
Nič "prijazneje" predloga ne sprejema ekonomist Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Prepričan je, da je načrt preveč kompliciran (dve podjetji, dva lastnika, odkup, najemnina ipd.). Deljenje na več delov Mure in ohranitev zgolj okoli 1.300 zaposlenih po njegovih besedah pomeni vzpostavitev čisto novega podjetja, ne pa rešitve. Ta tudi ni mogoča v kratkem času, temveč bi bilo zanjo potrebnih več let, česar predlog ne vsebuje.

Glavna težava pa je, da predvideva, da naj v Muro večinoma vloži država, "kar pomeni, da tak predlog ni potreben, saj lahko država potem sama rešuje družbo", pravi Mencinger.

Tajnikar: Ali novi vlagatelji ali stečaj
Kakšne poteze naj torej zdaj povleče država? Tajnikar meni, da obstajata dva načina pristopa k težavi. Po prvem bi zdajšnji lastniki Muro novim vlagateljem odprodali "praktično za en evro", po drugem pa bi šlo podjetje v stečaj. Prisilna poravnava namreč po njegovih besedah v primeru Mure ni več mogoča. Ta pride v poštev le, če gre zgolj za obveznosti do upnikov. Če je ob tem prisotno še tekoče poslovanje z redno izgubo, je nujen stečaj. Ker je to značilno tudi za Muro, je zanjo, če ne nastopi nekdo z dobrim poslovnim konceptom, stečaj neizhoden. V podjetju namreč ne bo šlo brez prestrukturiranja, je pojasnil.

Mencinger: Rešitev ni mogoča čez noč
Po Mencingerjevem mnenju pa se v zvezi z Muro postavljata dve vprašanji, ki bi ju morala vlada pri reševanju podjetja upoštevati. Najprej bi morala ugotoviti, ali sploh obstaja povpraševanje po Murinih izdelkih. Če bi ugotovila, da zanimanje za izdelke je (kljub poslovanju z izgubo), bi se morala spopasti z drugim vprašanjem - primerjati bi morala socialne stroške, ki bi nastali z zapiranjem družbe, in stroške 10-letnega poslovanja z izgubo. Če bi bili socialni stroški višji, bi se lahko odločila, da Muro obdrži, in jo pričela postopoma spreminjati.

"Šele po tovrstni primerjavi bi se država lahko odločala, kako naprej. Nič se ne bo dalo storiti čez noč," je sklenil pogovor z MMC-jem.