Upajo, da bo na podlagi njihove pobude stekel dialog, v katerem bi s kolektivno pogodbo na ravni države določili minimalni standard pravic zaposlenih v zasebnem sektorju. Kot je na novinarski konferenci dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, se je pokritost delodajalcev in njihovih zaposlenih v zasebnem sektorju s kolektivnimi pogodbami zniževala. Priča smo bili omejenemu in selektivnemu dogovarjanju o rasti plač, posamezni elementi plačnega sistema pa brez rdeče niti postopno vodenijo.

"Enoten minimalni standard"
Prepričani so, da je treba znova vzpostaviti platformo, ki bo omogočala dogovarjanje o politiki plač v zasebnem sektorju na najvišji ravni in zagotavljala vsem zaposlenim minimalno raven pravic iz delovnega razmerja. Temu pa mora slediti nadgradnja s kolektivnimi pogodbami ožjih ravni, zlasti kolektivnih pogodb dejavnosti.

"Enoten minimalni standard bi preprečeval socialni damping od delodajalcev, ki jih danes ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, na drugi strani pa bi višji minimalni standard pravic dajal možnost za drugačen način urejanja delovnih razmerij, ki bi v primeru ustrezne implementacije lahko prispeval tudi k omejitvi bega usposobljenih delavcev iz Slovenije," je poudaril Počivavšek.

Kot je dejal, je zakon o delovnih razmerjih v nekaterih elementih podnormiran in napotuje na urejanje nekaterih vsebin v kolektivnih pogodbah. S splošno kolektivno pogodbo bi uredili klasične pravice, ki so predmet kolektivnega dogovarjanja, kot so dodatni kriterij za odmero letnega dopusta, višina dodatkov za manj ugodni delovni čas in za delovno dobo, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč, povračila stroškov v povezavi z delom, pa tudi najnižje plače po tarifnih razredih.

Najnižja osnovna plača nižja od minimalne?
Glede zadnjega Pergamov predlog predvideva, da najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda ne bi bila nižja od minimalne plače. Tak predlog je v nekaterih kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti pred časom predlagala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, je spomnil Počivavšek. Ob tem je dodal, da njihov predlog vključuje tudi obsežno poglavje o izobraževanju.

Da bi bila splošna kolektivna pogodba dober temelj, da bi zadeve na primernejši način uredili tudi v njihovi dejavnosti, so danes menili v vodstvih sindikatov s področij papirne, grafične ter časopisne, informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti, ki so opozorila na težave, s katerimi se soočajo, od odhajanja strokovnjakov v tujino do velikega števila prekarnih delavcev.

S splošno kolektivno pogodbo iščejo namreč rešitev tudi zanje, je povedal generalni sekretar Pergama Aljoša Čeč, ki je poudaril, da pa je pomembno, da se kolektivne pogodbe tudi v praksi spoštujejo.

V Pergamu so prepričani, da je sklenitev nove kolektivne pogodbe najvišje ravni za zasebni sektor v interesu tako sindikatov kot delodajalcev. Ocenjujejo, da so tovrstnemu dogovoru naklonjene tudi trenutne gospodarske razmere. Danes bodo predlog posredovali drugim sindikalnim centralam, da se do njega opredelijo. Računajo na njihovo podporo, želja pa je, da bi uskladili skupen predlog, ki bi ga nato posredovali delodajalski strani, je še pojasnil Počivavšek.