Prosti pad delnic najstarejše banke na svetu Monte dei Paschi di Siena (MPS) se je včeraj nadaljeval, saj se je tečaj znižal za dvajset odstotkov in pristal pri rekordno nizki vrednosti 0,2652 evra. Letos je cena delnice strmoglavila za 80 odstotkov in trenutno kotira le pri desetini knjigovodske vrednosti. Za primerjavo: pred finančno krizo so številne banke kotirale tudi pri dvakratniku knjigovodske vrednosti. ECB je banko MPS pozvala, naj v naslednjih treh letih vrednost slabih posojil, ki so lani znašala 24 milijard evrov, zniža za 40 odstotkov. Dosti bolje se ne godi banki UniCredit, ki ima okrog 50 milijard evrov slabih posojil, delnica pa je vredna le še 1,81 evra. Leta 2008, po padcu banke Lehman Brothers, je bila skoraj dvakrat višje.
Slabih posojil za 360 milijard
Skratka, položaj v italijanskem bančnem sektorju je skrajno resen. Wall Street Journal je poročal, da je slabih posojil 17 odstotkov (360 milijard evrov), kar je trikrat več kot v ZDA na vrhuncu finančne krize. Najšibkejši člen je banka MPS, ki bo morala hitro najti kapital, da bo zadostila zahtevam ECB-ja, pri čemer je dodatna težava brexit, ki je znižal apetite vlagateljev po tveganih naložbah. Italijanska vlada želi zeleno luč EU-ja, da bi lahko priskočila na pomoč, saj zasebni vlagatelji za dokapitalizacije ne kažejo zanimanja. Kritiki seveda opozarjajo, da bi bilo takšno ravnanje italijanske vlade v nasprotju s pravili igre in da bi že ob prvem resnem preizkusu uničilo kredibilnost novo sprejete bančne regulative.
Reševanje po zgledu grških bank?
Ena izmed možnosti je, da bodo problematične italijanske banke, katerih delnice so od brexita v povprečju izgubile 30 odstotkov, reševali tako, kot so lani grške. V zameno ta to, da je grška vlada v banke vstopila z lastniškim deležem, je Evropska komisija zahtevala načrt prestrukturiranja, lastniki obveznic pa so dolg spremenili v lastniški delež, kar jim je povzročilo izgubo, vendar preprečilo stečaj bank. Banka MPS je sicer v škripcih že več let, saj je vodila slabo politiko, izgubljala denar s tveganimi izvedenimi finančnimi inštrumenti, ob tem pa ves čas kopičila slaba posojila. Potrebnih je bilo že več dokapitalizacij, nazadnje lani v vrednosti treh milijard evrov.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (5. julij):

V pričakovanju stresnih testov
Zdi se, da so celo slovenski bankirji v primerjavi z italijanskimi zgledno opravljali svoj posel. Stresni testi evropskih bank bodo sicer objavljeni 29. julija, do takrat pa bodo vlagatelji na trnih ne le v Italiji, ampak po vsej Evropi. Pri Goldman Sachsu so opozorili, da bo brexit ogrozil tudi poslovanje bank članic severnega dela Evrope, posebej seveda angleške banke, pa tudi nemške Deutsche Bank. Dobiček in marža, ki sta zaradi okolja negativnih obrestnih mer že tako na udaru, bi se v primeru dejanskega britanskega izstopa iz Evropske unije do leta 2018 znižala za več kot deset odstotkov, kar lahko pomeni skupno več kot 30 izgubljenih milijard evrov.

Funt zdrsnil precej pod mejo 1,3 dolarja
Delniški trgi, ki so se prejšnji teden bahali z visoko rastjo (newyorški S & P je pridobil 3,2 odstotka, kar je največ letos), so se tako spet obrnili navzdol. V New Yorku so bile izgube včeraj le nekaj več kot polodstotne, v Frankfurtu pa je bil minus zelo otipljiv, saj je indeks DAX30 (9.532 točk) padel za 1,82 odstotka. V Milanu je indeks FTSE Mib (15.780 točk) zdrsnil za poldrugi odstotek. Tokijski Nikkei je danes zanihal tri odstotke navzdol. Po nekaj mirnih dneh je spet na udaru britanski funt, ki je danes zgodaj zjutraj pri 1,2796 dosegel najnižjo raven po letu 1985. Nafta se je včeraj pocenila za skoraj pet odstotkov, brent zdrsnil pod 48 dolarjev. Srebro, ki je v ponedeljek podivjalo in po dveh letih preseglo 21 dolarjev, je to jutro malo nad 20 dolarji.