Evropske borze so v petek v povprečju izgubile več kot tri odstotke, medtem ko je newyorški Dow Jones padel za poldrugi odstotek. Vseeno je bil teden izrazito pozitiven, saj so delniški indeksi na začetku tedna (zlasti v ponedeljek) leteli v nebo, potem ko je se finančni ministri Evropske unije dogovorili o vzpostavitvi mehanizma za zagotovitev stabilnosti evra, ki predvideva sklad, v katerem bo 750 milijard evrov za države, ki bi se znašle v največji stiski.
Visa ob desetino vrednosti
Petkov minus na Wall Streetu je v največji meri posledica strahu pred evropsko dolžniško krizo in slabših poslovnih rezultatov trgovskih podjetij, kar postavlja pod vprašaj moč ameriškega potrošnika, ki predstavlja dve tretjini gospodarske rasti. Največ so izgubile finančne delnice, nekaj tudi na račun odločitve senata, da se omejijo provizije pri kartičnem poslovanju. Delnice Vise so padle za deset odstotkov, neprecenljivi MasterCard (kot se na svoj način rad "pohvali" v oglasih) pa za skoraj devet odstotkov.
Dow Jones | 10.620 |
Nasdaq | 2.346 |
DAX30 | 6.056 |
FTSE100 | 5.262 |
FTSEurofirst 300 | 1.013 |
Nikkei | 10.462 |
EUR/USD | 1,2358 |
USD/JPY | 91,58 |
EUR/CHF | 1,401 |
Lahka nafta | 72,06 USD |
Zlato | 1.232 USD |
Euribor, 6-mesečni | 0,970 % |
Finančne delnice v petek strmo navzdol
Čeprav je Dow Jones tako v četrtek kot v petek izgubil več kot sto točk, je na tedenski ravni njegova vrednost porasla za 2,3 odstotka, medtem ko je Nasdaq v zadnjih petih dneh pridobil 3,4 odstotka. Še več, 4,7 odstotka, so v povprečju pridobile največje evropske korporacije, vendar ne gre prezreti, kako so v petek bančne delnice spet izgubile tla pod nogami. Zlasti tiste, ki so precej izpostavljene južni Evropi, na primer francoski Credit Agricole in Societe Generale ter španska Santander.
Zlato skoraj doseglo 1.250 dolarjev
V času negotovosti vlagatelji že tradicionalno varno zatočišče iščejo v dolarju in zlatu. Cena evra je tako zdrsnila pod 1,24 dolarja, kar je 18-mesečno dno, medtem ko je zlato skoraj doseglo 1.250 dolarjev. Nov mejnik je točno 1.249,70 dolarja, kar pomeni, da je bilo treba za unčo zlata prvič plačati več kot tisoč evrov. Če upoštevamo inflacijo, je zlato še vedno daleč pod rekordom. V 80. letih je cena dosegla 825 dolarjev, kar bi danes pomenilo 2.180 dolarjev. "Veliko bolje se počutim, če je denar naložen v zlatu kot v evru," je eden od tujih strategov zajel bistvo trenutnega sentimenta na trgu.
Zakaj kupovati zlato?
Zlato sicer ne prinaša obresti, kot obveznice, toda če lahko v enem dnevu cena zlata poskoči dva odstotka, potem gre za privlačno naložbo, ki lahko v hipu prinese več kot obveznica v vsem letu. Vlagatelji kupujejo zlato zaradi negotovosti glede prihodnosti evropske valute in kot zavarovanje proti inflaciji, ki utegne groziti zaradi presežne likvidnosti, ki jo zagotavljajo največje centralne banke. Te spodujajo rast zlata tudi s svojimi nakupi plemenite kovine. Zlasti Kitajska in Indija kopičita zaloge zlata, veliki kupci so tudi Rusija, Kazahstan in Venezuela.
Krka spet daleč najprometnejša
Na Ljubljanski borzi je bil zadnji teden v znamenju dneva slovenskega kapitala (ta ni ponudil nič pretresljivega) in objav četrtletnih rezultatov Krke, Mercatorja in Luke. Delniški indeks SBI TOP (925 točk) se je zvišal za 2,56 odstotka, spet pa so bile daleč najprometnejše Krkine delnice (3,95 milijona evrov prometa), katerih vrednost je zadnji teden porasla za 3,7 odstotka, na 67,91 evra. Tečaj Mercatorja se je povzpel za 2,7 odstotka, na 159,84 evra. Skupina Mercator je v letošnjih prvih treh mesecih ustvarila 637,2 milijona evrov prihodkov in 6,65 milijona dobička, kar v obeh primerih pomeni več kot triodstotno rast v primerjavi z istim lanskim obdobjem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje