Še vedno prezadolžena država namreč končuje tretji program finančne pomoči in se bo lahko postopoma ob nemalo izzivih in še vedno strogem nadzoru postavila na lastne noge. "To je zadnje poglavje grške drame. Zdaj obračamo novo stran napredka, pravičnosti in rasti," pravi grški premier Aleksis Cipras.

V teh osmih letih so državo vodile kar štiri vlade, obdobje pa so zaradi radikalnih in bolečih zahtevanih reform zaznamovali tudi nasilni ulični protesti in stavke.

Finančni ministri držav so dogovor o svežnju odločitev v povezavi z iztekom programa pomoči za Grčijo dosegli junija, ob izjavah, da gre za konec osemletne grške krize, ki je občasno spominjala na mešanico drame in tragedije.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 274 milijard evrov pomoči v treh programih, kar je bilo največje reševanje kake države v ekonomski zgodovini.

V zameno je morala izvesti najkorenitejšo prenovo gospodarstva in države od vseh članic EU-ja. V Bruslju so našteli 450 ukrepov. "Če bi pustili, da bankrotira in da se gospodarstvo sesuje, bi bilo za vse še dražje," zdaj pravi evropski komisar Pierre Moscovici.

Priznava, da so sprva podcenili razsežnost krize, pa tudi, da so bili dogovori zaradi različnih pogledov med institucijami pogosto sprejeti z zamudo in neoptimalni. A da se je večina iskreno trudila pomagati grškim ljudem, pa tudi da mora evrska skupina začeli delovati bolj demokratično.

242 milijard evrov posojil
Samo evrske partnerice Grčije – v mehanizmu finančne pomoči je v prvih dveh programih sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) – so državi namenile 242 milijard evrov posojil bilateralno in prek začasnega in stalnega sklada za stabilnost evra EFSF in ESM, poleg tega pa so sprejele še vrsto drugih ukrepov v pomoč državi, med njimi odpis nekoliko več kot 100 milijard evrov zasebnih dolgov leta 2012.

Zadnji finančni obrok, ki so ga junija potrdili ministri in ga je Grčija dobila pred dnevi, je bil 15 milijard evrov, za pokritje finančnih potreb v prihodnjih 22 mesecih pa bo Grčija dobila še zajetno denarno rezervo 24,1 milijarde evrov. Obenem so se evrske države dogovorile še o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti ogromnega grškega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih BDP-ja še vedno daleč največji v območju evra.

Dogovorjeni so bili desetletno podaljšanje ročnosti posojil v okviru EFSF-ja, desetletni odlog obresti in amortizacije, Grčija pa bo lahko tudi dobila nazaj obresti, ki so jih nabrale članice območja evra od grških državnih obveznic.

Enega največjih naporov vložila Slovenija
V deležu BDP-ja je enega največjih naporov za pomoč Grčiji in drugim evrskim državam, ki so potrebovale finančno pomoč, vložila tudi Slovenija, na kar je odhajajoča finančna ministrica Mateja Vraničar Erman znova opozorila tudi ob omenjenem junijskem dogovoru evroskupine.

Po podatkih Eurostata s konca 2017 je bila Slovenija prek bilateralnega posojila Grčiji in v okviru mehanizma poroštev EFSF-ja do članic območja evra, ki so dobile pomoč, izpostavljena v vrednosti 1,15 milijarde evrov (2,7 odstotka BDP), od tega do Grčije v vrednosti 0,9 milijarde evrov (2,1 odstotka BDP-ja).

V te številke niso zajeta posojila Grčiji prek ESM-ja, ki sam nosi tveganja za kritje morebitnih izgub iz posojil državam v težavah. Članice območja evra so medtem delničarke ESM-ja in jamčijo za obveznosti s svojim vplačanim oz. vpisanim kapitalom šele po izčrpanju rezerv ESM-ja. Vplačani kapital Slovenije v ESM je 342 milijonov evrov.

Grčija se postavlja na noge
V vsakem primeru se po osmih letih odvisnosti od tuje pomoči, v katerih so se vrstili krizni sestanki v dramatičnih belih nočeh, ko se je zdel grexit, torej izstop Grčije iz območja evra, pogosto zelo blizu, država zdaj vendarle le postavlja na lastne noge.

A izzivi za Grčijo so precej večji kot za druge države, ki so morale skozi program pomoči – Irsko, Portugalsko, Španijo in Ciper. IMF tako dvomi, da bo dogovorjeni nabor nadaljnjih ukrepov zadostoval za srednjeročno in dolgoročno vzdržnost grškega dolga, pri tem pa je pred državo, ki je v krizi izgubila skoraj četrtino BDP-ja, ob za zdaj le počasni gospodarski rasti in reformni utrujenosti še dolga pot okrevanja.

Grčijo po izteku programa čaka tudi strožji mehanizem nadzora, kot velja za druge članice, ki so potrebovale finančno pomoč. Pri njem bo sodeloval tudi IMF.