Slovenija je predvsem na račun konjunkture v letu 2008 po makroekonomski uspešnosti prehitela povprečje EU15, poleg tega pa je zaradi nekaterih gospodarskih reform v letih 2007 in 2008 izboljšala tudi rezultat na področju vladne učinkovitosti (javnofinančni, zakonodajni in upravni okvir), a ob relativno nizkih vrednostih.

Izraziteje pa Slovenija zaostaja na področjih poslovne učinkovitosti, ki meri storilnost, razmere na trgu dela, tržno učinkovitost, menedžerske prakse, poslovno etiko in podjetniške vrednote ter upošteva odzive podjetij na tekoča gospodarska gibanja, in razvitosti različnih oblik infrastrukture.

Primat med "novimi" polzi iz rok
Kot je v predstavitvi poročila IMD na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER) poudaril Aleš Vahčič z ljubljanske ekonomske fakultete, nas Čehi in Litovci prehitevajo kljub slabšemu izhodiščnemu položaju na začetku tranzicije, zato je vprašanje, ali bo Slovenija lahko dolgoročno uspela ohraniti svoj položaj v ospredju 'novih' članic Unije.

Glede na povprečje EU15 Slovenija sicer od leta 2005 po vrednosti indeksa konkurenčnosti napreduje in se približuje povprečju 'starih' članic, vendar pa je po besedah Petra Stanovnika z IER to predvsem posledica dejstva, da je petnajsterica v povprečju bolj ali manj stagnirala.

Po krizi?
Poleg rednega ugotavljanja konkurenčnosti držav so v IMD-ju letos zaradi svetovne finančne in gospodarske krize izvedli tudi t. i. stresni test konkurenčnosti, s katerim so želeli ugotoviti, katere države so bolje "opremljene", da uspešno prestanejo krizo in v bližnji prihodnosti okrepijo svojo konkurenčnost.

Pri stresnem testu se je Slovenija uvrstila nižje kot na lestvici konkurenčnosti, in sicer na 39. mesto, med članicami EU-ja pa so se za njo uvrstile Litva, Portugalska, Estonija, Francija, Bolgarija, Italija, Poljska, Grčija, Španija, Madžarska in Romunija. Med novimi članicami sta se bolje od Slovenije odrezali Češka in Slovaška. Tudi glede na povprečje EU15 je po tem preverjanju Slovenija v slabšem položaju kot na lestvici konkurenčnosti.

Reforme so nujne
Kot je dejal Vahčič, bo Slovenija po vrnitvi k rasti v svetovnem gospodarstvu ob korenito spremenjenih finančnih navadah posameznikov in podjetij znova rasla za kakšno odstotno točko hitreje od povprečja EU-ja in območja evra, vendar pa se je treba vprašati, ali bo Slovenija resnično začela izkoriščati svoj velik potencial brez nujnih reform. Po njegovem
mnenju to ne bo mogoče.

Zato so potrebni prenova trga dela in zmanjšanje stroškov dela, stimulativnejša davčna politika, ohranjanje javnofinančne stabilnosti, izboljšanje kakovosti visokega šolstva, pospeševanje tujih neposrednih naložb v srednje- in visokotehnološke panoge, okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj ter negovanje podjetniške in inovacijske kulture že med mladimi.

Najboljše možnosti za okrevanje in krepitev konkurenčnosti pa imajo po ugotovitvah IMD-ja Danska, Singapur, Katar, Norveška, Hongkong, Švica, Švedska, Avstralija, Finska in Malezija.

IER in Ekonomska fakulteta že deset let izvajata raziskavo IMD v Sloveniji. Raziskava upošteva 135 'trdih' statističnih podatkov in anketo med podjetji na podlagi 110 vprašanj.

L. D.