"Vlada je ugotovila, da je letošnji proračun neuravnotežen, zato sprejemanje dodatnih zadolžitev ni več mogoče. Tehnično to pomeni, da moramo nujno v pripravo rebalansa. Na neuravnoteženost so največ vplivali različni protikoronski svežnji in drugi ukrepi, ki sta jih prejšnja vlada in DZ sprejemala kot po tekočem traku po sprejetju proračuna za leto 2022 novembra lani," je na novinarski konferenci povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Kot primer je navedel izdatke PKP-ja 10, ki so po njegovih besedah presegli proračunsko rezervo za letos, pa energetski vavčerji in digitalni boni.

"Prejšnja vlada in DZ sta po sprejetju proračuna 2022 sprejela za eno milijardo dodanih obveznosti, v proračunu pa je bilo na predpostavki za nepredvidene namene predvidenih 330 milijonov evrov. Računi iz teh ukrepov prihajajo še danes in bodo prihajali tudi v prihodnosti," je pojasnil Boštjančič. Ob tem je pojasnil, da tudi ta vlada sprejema ukrepe, povezane z nemoteno energetsko oskrbo, v teh precej kaotičnih razmerah.

"Za rebalans smo se odločili, ker želimo v nasprotju s preteklo vlado delovati transparentno. Obveznosti, ki nastajajo, želimo financirati po znanih postavkah," je dejal.

Prihodki bodo, kot je pojasnil, večji skoraj za milijardo na račun gospodarske rasti in inflacije. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal nekaj več kot dve milijardi evrov. "Kar se samega rebalansa tiče, noben proračunski porabnik ne bo dobil manj sredstev, kot jih je želel oz. kot je ocenil, da jih bo porabil," je poudaril.

Ali je proračunska poraba prenapihnjena?

"Poraba bi lahko bila videti napihnjena, vendar je letos na voljo še denar iz pretekle finančne perspektive. Sloveniji je na voljo še milijarda evrov sredstev iz finančnega okvira 2014–2020. V interesu države je, da počrpamo ves ta denar, in z resorji smo oblikovali meje odhodkov, da pride do končne porabe. Sprejeti so bili tudi zakoni, ki pomenijo dodatno porabo, in še vedno prihajajo računi iz PKP-ja 10," je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec in dodala, da je ukrep nujen zaradi porabe evropskih sredstev.

Boštjančič se je odzval tudi na kritike zaradi znižanja DDV-ja. "Znižanje DDV-ja, ki je eden najvišjih virov prilivov v proračun, je boleče in delikatno, ampak glede na izjemno boleče razmere na področju energentov smo se odločili, da se odzovemo hitro in začasno znižamo DDV do konca pomladi prihodnjega leta. Upam, da bodo razmere na trgu takrat boljše, da vrnemo DDV na staro mejo," je dejal in dodal, da verjame v uravnotežen proračun in da ne privoli v to, da živimo s primanjkljajem.

Povedal je, da si želijo z vidika primanjkljaja priti na raven iz leta 2019, vendar "so zelo zahtevne razmere na trgu reagentov, zato je jasno, da to še ne bo v letu 2023". Ob tem je tudi opozoril, da slovenska gospodarska rast niti ni tako visoka, če se upošteva poraba 4,6 milijarde sredstev za odpravo posledic epidemije covida-19.

Nadaljevanje zadolževanja prejšnje vlade?

"Prepričan sem, da proračun ne sme imeti dvomilijardne izgube oz. dvomilijardnega primanjkljaja, ker je to v bistvu takšna številka, kot je bila v povprečju recimo v letih Janševe vlade, kar kaže na to, da se ta ideja zadolževanja države, državnega proračuna nadaljuje. Iz tega sledi sklep, da zmanjševanje davkov, recimo DDV-ja v tem trenutku, prej pa so bili dohodninski davki in pa "bombončki" 200 evrov tu, 200 evrov tam, dva milijona tu in dva milijona tam, pravzaprav ni ustrezna politika," je za MMC povedal ekonomist Maks Tajnikar.

Državna sekretarka Saša Jazbec se je sicer večjo porabo opravičevala tudi s tem, da je pač treba porabiti evropska sredstva, ki so še na voljo iz perspektive 2014–2020. Tajnikar pa opozarja, da evropska in slovenska sredstva v proračunih niso transparentno razmejena.

"Ves čas opozarjam na to, da v resnici za nas normalne gledalce ni čisto jasno, kako se pravzaprav naša proračunska sredstva mešajo z evropskimi sredstvi iz nekaj različnih virov. Težko je reči, kaj so v proračunu evropska sredstva in kaj ne. Sam bi te postavke ločil. Denar za obnovo in vzdržnost bi moral biti popolnoma ločen od vseh drugih postavk, ker drugače pravzaprav nimamo natančnega vpogleda v to, kaj se z državnim proračunom dogaja," poudarja Tajnikar.

Ob tem še opozarja, da se bodisi z zniževanjem davkov bodisi s subvencijami ne more reševati težav, ker subvencije ne morejo biti večne in prav tako davki ne morejo biti večno nižji.

"Mislim, da se je treba lotiti vprašanja draginje, zlasti energentov, na drugačen način. Sam osebno sem prepričan, da je potrebno, da država izkoristi to, da so recimo elektroenergetska in plinska podjetja, tudi navsezadnje Petrol, v lasti države, če ne v celoti, pa dvetretjinsko. Namesto da jih država nadzira, jih mora voditi in upravljati. Mislim, da je to manj problematično z vidika evropske zakonodaje in bistveno učinkoviteje, ker ni treba potem posegati z različnimi proračunskimi izdatki ali pa manki naknadno v posledice teh cen," pravi in ocenjuje, da se je Slovenija na energetsko draginjo odzvala dokaj standardno, kar spominja na politike iz 80. let prejšnjega stoletja. "Mislil sem, da bo nova vlada imela bolj nestandardne pristope," dodaja.

Spremenjene gospodarske in geopolitične razmere

Vlada je konec avgusta sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in določila nov razrez odhodkov. Ob predvideni precejšnji rasti prihodkov po novem predvideva okoli 14,6 milijarde evrov odhodkov, skoraj 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu.

Glede na veljavni proračun, sprejet lani jeseni, je letos predvidenih 11,47 milijarde evrov prihodkov in 13,94 milijarde evrov odhodkov, tako da naj bi primanjkljaj dosegel 2,47 milijarde evrov.

Po novem bo odhodkov letos približno za 14,5 milijarde evrov. Dvig zgornje meje odhodkov je, kot je pojasnilo ministrstvo za finance, mogoč tudi na podlagi ocene, da bi bili lahko letošnji prihodki glede na potrjeni proračun višji za približno milijardo evrov. Primanjkljaj bi v tem primeru dosegel približno dve milijardi evrov.

Z rebalansom predvidena proračunska poraba predstavlja novo najvišjo vrednost od osamosvojitve. Lani je bil dosedanji rekord postavljen pri 14,25 milijarde evrov, prihodki pa so se ustavili pri 11,17 milijarde evrov. Primanjkljaj se je ustavil pri 3,08 milijarde evrov.

Čeprav so ob okrevanju gospodarstva in visoki inflaciji razmere na prihodkovni strani zaradi krepke rasti davčnih prihodkov letos zelo dobre, je vlada pretekli teden ugotovila, da je državni proračun zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in nastanka novih obveznosti neuravnotežen. Vzroki so visoka inflacija, spremenjene gospodarske in geopolitične razmere v povezavi z vojno v Ukrajini ter negotovost glede zagotavljanja preskrbe z energenti in potrebe po ukrepanju za blaženje draginje.

Vlada je zato začasno zadržala izvajanje letošnjih proračunskih izdatkov.