Kot poudarja Dijana Kos iz Sindikata poštnih delavcev (SPD), je pretekli december na površje naplavil vse pomanjkljivosti v organizaciji dela preteklega desetletja. "V sindikatu smo že februarja delodajalca pozivali k ukrepom glede pogojev dela v drugem valu epidemije," pove in doda, da so se pozneje v praksi vse napovedi tudi uresničile.

Povečan obseg dela in rekordi na področju paketne dostave – Pošta Slovenije je v preteklem letu zaznala več kot 40-odstotno rast paketnih pošiljk, pismonoše in dostavljavci pa so jih decembra dnevno dostavili tudi v več kot 825.000 gospodinjstev – sta tako razgrnila vse pomanjkljivosti delovnih procesov.

V logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru so se tako vseskozi spopadali s pomanjkanjem prostora za skladiščenje povečanega števila paketov – v času prve snežne pošiljke to zimo so paketi obtičali tudi na prostem. V teh okoliščinah je bilo delo že z vidika varnosti precej oteženo, saj so morali delavci manevrirati med zasilno razširjenimi skladišči. Veliko težav pa so po navedbah sindikalistke povzročile tudi pogoste okvare dostavnih vozil.

Kot so pojasnili pri Pošti Slovenije, so rešitev za prostorsko stisko tedaj našli v postavitvi dodatnih šotorov in najemu še drugih skladiščnih prostorov, a sogovornica ob tem pojasni, da so se kljub opozorilom sindikata že v prvem valu epidemije težave na področju delovnih sredstev reševale prepozno in začasno, zato pričakujejo, da se bodo njihovega reševanja v prihodnje lotili bolj sistematično in dolgoročno.

Primanjkljaj poštnih delevcev

Sorodna novica Zasuti poštarji ‒ podvojeno število paketov, nadure in podaljševanje odprtja

V preteklih mesecih pa so se znova v ospredju znašli problemi glede pomanjkanja zaposlenih.

Na Pošti so razložili, da so glede na podvojen obseg paketnih pošiljk že pred decembrskim vrhuncem uvedli dodatne kapacitete in ukrepe za čim bolj tekoče odvijanje poštnega prometa v vseh fazah prenosa pošiljk, tako v dostavi kot na poštah oz. v obeh logističnih centrih.

Na nekaterih poštah so povečali število študentov za pomoč pri delu ter najeli pogodbene izvajalce za dostavo paketov. Ekipe so povečali tudi v logističnih centrih, ob tem pa uvedli dodatne izmene, pri delu so pomagali tudi zaposleni iz strokovnih služb. Kljub naštetim kadrovskim okrepitvam pa je promet s pošiljkami v decembru "presegel vsa pričakovanja".

Kosova pa v zvezi s tem poudari, da skupno število novo pridobljenih kadrov ni pokrilo niti tretjine odsotnosti delavcev Pošte Slovenije – epidemija in karantenske odločbe tudi njih niso zaobšle.

V prvih dneh novega leta zaposleni iščejo "neizsledljive" pakete in prejemajo opomine

"Dodatno je težava v tem, da s premeščanjem ljudi na druga delovna mesta ali najemanjem novih, ki gredo na delo brez uvajanja, ni mogoče v celoti nadomestiti ljudi, ki poznajo delo in teren, ki ga pokrivajo," še dodaja sogovornica. Sistem dostave s pomočjo podizvajalcev tudi otežuje možnost sledenja paketom, zato se zaposleni v prvih dneh novega leta ukvarjajo tudi z iskanjem "neizsledljivih" paketov in nezadovoljnimi strankami. Teh je sicer po oceni sindikata razmeroma malo, k čemur so v veliki meri pripomogli "požrtvovalni zaposleni, ki dela niso zaključili, ko je odbila osma delovna ura", temveč so se osredotočali na to, da se opravi čim več dostav.

Na nekaterih enotah pa je zaposlene po napornem decembru v novem letu pričakalo trpko presenečenje – opomin zaradi pretiranega obsega nadur. "Delavec je v tem primeru v nezavidljivem položaju, saj če odkloni delo, potem ravna v nasprotju z navodili delodajalca in bo dobil opomin, zdaj pa so ga dobili zato, ker so na teden delali 52 ur ali več," podčrta Kosova. Prav zato v sindikatu napovedujejo, da bodo v prihajajočem letu predlagali nov osnutek kolektivne pogodbe, s katero bi bile urejene pravice delavcev, kot so že bile pred letom 2012. Med njimi tudi ureditev izplačila poslovne uspešnosti, ki je zdaj predmet vsakoletnih pogajanj.

Tudi v prihodnje se čakalnim vrstam najbrž ne bomo mogli izogniti

Se bo pa verjetno tudi v prihodnje nadaljevala stalnica zadnjih treh mesecev – čakalne vrste pred poslovalnicami. Decembra so ljudje na pet minut pred poštnim okencem ponekod čakali tudi več kot uro. Za razliko od prejšnjih mesecev so dodatno breme čakajočim predstavljale tudi nizke temperature.

Kot so nam pojasnili na Pošti Slovenije, so te v prvi vrsti posledica ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. "Takoj ob spremembi odloka iz 20 na 30 m² dovoljene površine na eno stranko smo v Pošti Slovenije sprejeli možne ukrepe za omilitev nastale situacije in začeli izvajati več aktivnosti, da bi čim bolj razbremenili čakajoče pred poštami," so izpostavili in dodali, da so poskušali nastali položaj, kjer je bilo mogoče, omiliti s podaljšanjem delovnega časa poslovalnic in urejanjem prostora za izpolnjevanje morebitnih obrazcev, preden stranka pride do okenca.

Pred vhode določenih pošt so namestili mizice z obrazci, da so uporabniki že pred vstopom v poslovalnico izpolnili ustrezne obrazce, uvedli so tudi brezkontaktno izročanje pošiljk (za katere naslovniku ni treba plačati kupnine) pred poštno poslovalnico. Dodatno so stranke prek družbenih omrežij in preostalih komunikacijskih kanalov ljudi spodbujali, da si poskusijo obisk pošt razporediti prek celega dne. "Spodbujamo jih tudi, da nakupe plačujejo direktno trgovcem, da pakete za oddajo pripravijo s pomočjo aplikacije PS Pošlji paket in tako skrajšajo čas oddaje paketa. Ker se sočasno s spletnimi nakupi povečujejo tudi vračila blaga, smo za nekatere spletne trgovine omogočili sprejem vračil tudi na 114 bencinskih servisih Petrol," so našteli še druga prizadevanja za povečanje pretočnosti.

Kosova pa opozarja, da bo opisana težava čedalje bolj pereča tudi zaradi odnosa lastnika do Pošte Slovenije, torej države. Pri SDH-ju kot upravljavcu državnega premoženja tako od Pošte pričakujejo letno poslovanje z dobičkom, ki se zasleduje z zniževanjem stroškov. To pa posledično pomeni tudi zapiranje nekaterih poštnih poslovalnic. "Vsako zapiranje manjših pošt pomeni dodatno obremenitev za pošte v bližnjem večjem kraju," poudarja in dodaja, da je pri tem ključnega pomena, da se ločijo pridobitne dejavnosti Pošte od dejavnosti, ki jih je po zakonu dolžna opravljati kot gospodarska javna služba.

Prav zato so pri SPD-ju preteklo leto predlagali spremembo zakonodaje in jo z zbranimi podpisi vložili v zakonodajni postopek, a so v državnem zboru naleteli na hladen tuš, saj so poslanci predlog zavrnili že na parlamentarnem odboru za gospodarstvo. V SPD-ju ob tem poudarjajo, da so bili zgroženi nad nepoznavanjem problematike in brezbrižnostjo poslancev do prihodnosti te družbe, s katero se srečujejo skoraj vsi državljani.

Na Pošti Slovenije pa so ob tem poudarili, da gre za samostojno odločitev in pobudo sindikata ter da predlaganim spremembam novele zakona v vsebinskem smislu ne nasprotujejo, saj si za nujno potrebne spremembe zakona o poštnih storitvah prizadevajo tudi sami že vse od leta 2013. "Pošta Slovenije bo, glede na to, da predlog zakona o poštnih storitvah v DZ-ju ni bil sprejet, prek organov upravljanja družbe še naprej opozarjala na pomanjkljivosti obstoječe ureditve poštnih storitev in nujnost njegove posodobitve," so zapisali.