S podobnimi pritiski pa so se srečevali tudi vozniki avtobusov, žerjavisti Luke Koper in letališki delavci Adrie Tehnike oziroma, kot poudarja Matej Jemec iz sindikata delavcev Adria Tehnika: "Včasih so delavce s fizično silo pošiljali na urgence, danes pa z grožnjami na psihiatrijo."

Napovedano stavko v velenjskem premogovniku so v sindikatu SDRES po dveh izmenah prekinili. K temu pa je po oceni Bećarevića levji delež prispeval pritisk vodstva družbe na zaposlene. Ta se je začel kmalu po tem, ko so v sindikatu "zakonito in v skladu s predpisi" napovedali dveurno opozorilno stavko. Najprej se je vodstvo družbe Premogovnik Velenje udeležilo zbora delavcev, na katerem predsednik sveta delavcev ni dal besede nikomur drugemu kot le direktorju, saj je ocenil, da bi lahko prost dialog vodil v prerekanje in še dodatno skrhal odnose.

Učinek tega je bil, da je bilo direktorju omogočeno prepričevanje delavcev v nezakonitost napovedane stavke. Dodatno pa se je pritisk stopnjeval nekaj dni pred stavko, ko so poslovodje v svoje pisarne posamično klicali delavce in jim predali v podpis izjavo, s katero so se morali opredeliti, ali bodo stavkali. Temu so sledili tudi klici na mobilne telefone delavcev in pošiljanje SMS-ov. Na dan stavke pa so v družbi, po oceni Bečarevića, v jamo predčasno poslali "rekordno število ljudi". V prizivnici, kjer je potekala stavka, ni smel biti prisoten pooblaščenec sindikata, nekaj dni pred uvedbo stavke pa so v družbi tudi namestili videokamere in registratorje.

Državno podjetje se sklicuje na trg, prodaja pa le Tešu
Da je taka poteza vodstva nedopustna in nezakonita, menijo tudi v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS), je poudarila sekretarka Ana Jakopič. "Trditve, da je stavka nezakonita, ker sindikat ni reprezentativen, ne držijo, saj zakon o stavki ne zahteva reprezentativnosti. Je pa omejevanje in onemogočanje stavke kaznivo dejanje, opredeljeno v kazenskem zakoniku," je poudarila in dodala, da je SDRES stavko ustrezno in zakonito napovedal. Obenem v SDOS-u menijo, da je žalostno, da morajo delavci v 21. stoletju na tak način uveljavljati temeljne pravice, kot je 8-urni delovnik in zakonito plačilo.

V omenjenem primeru se Ani Jakopič zdi še posebej problematično, da gre za podjetje v pretežni državni lasti, kljub temu pa "vodstvo družbe za težave v podjetju krivi nizko ceno premoga, ki naj bi jo določal trg, pri čemer trg predstavlja Teš v državni lasti, ki odkupi 100 % izkopanega premoga iz PV-ja, ki je prav tako v državni lasti in edini dobavitelj Teša, njegov lastnik Holding Slovenske Elektrarne d.o.o. (HSE) pa pri tem ustvarja enormne dobičke – na hrbtih, zdravju in plačah delavcev".

Včasih z gorjačo, danes s tožbami
A kot opozarjajo sindikati, gre pri grožnjah delavcem za običajno prakso, kjer se ne razlikujejo podjetja v državni in zasebni lasti. Prav tako ni razlik med slovenskimi in tujimi lastniki. Jemec je ob tem opozoril, da so se z grožnjami, ko so razmišljali o stavki, srečali tudi v družbi Adria Tehnika. "Ne morete verjeti, kakšen učinek ima na delavca trditev, da je stavka nezakonita, saj to za seboj potegne možnost kazenskih ovadb in odškodninskih tožb." Na MMC-ju smo sicer že poročali o pritiskih vodstva na zaposlene v Adrii Tehniki, med katerimi gre spomniti zlasti na opomin delavcu zaradi dve minuti prezgodnjega prihoda na delo.

Jemec ob tem opozarja, da so pred stoletjem delodajalci z neposlušnimi delavci obračunavali s fizično silo, danes pa na videz bolj prefinjeno z grožnjami s pravnimi sredstvi oziroma: "če so jih včasih pošiljali na urgenco, jih danes na psihiatrijo". Opozarja pa še na to, da je glavna težava v tem, da pri nas grožnja s pravnim sredstvom ni obravnavana kot grožnja. "Kar pomeni, da lahko direktor po mili volji govori, da je stavka nezakonita, saj se lahko, ko je kasneje na sodišču dokazano nasprotno, izgovori, da jo je pač tako ocenil."

Pasivni tudi organi pregona
Podobne težave so imeli tudi vozniki avtobusov v skupini Arriva, ki so stavkali lani. Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS90 (OSO KS90) Damjan Volf je ob tem dejal, da so delodajalci, ki sicer predstavljajo tuji kapital, a opravljajo dejavnost, ki je izdatno državno subvencionirana, prav tako pod vprašaj postavljali reprezentativnost sindikata. Delavce so nagovarjali in nanje pritiskali, naj se stavke ne udeležijo. V času stavke so najeli zunanje izvajalce, "najhuje pa je, da so jim pri tem pomagali tudi nekateri predstavniki na strani delavcev, ki so po stavki skušali sprožiti pogajanja za nagrajevanje tistih, ki niso stavkali". Predstavnik sindikata Endre Mesaroš pa je na koncu tudi dobil odpoved.

Volf je ob tem poudaril, da so imeli veliko težav že med pripravo na stavko, saj so ravno zaradi strahu pred morebitno kršitvijo zakonodaje ministrstvo, pristojno za promet, prosili za interpretacijo določb obveznega izvajanja dela, a so v odgovor prejeli zgolj citat predpisov. Prav tako so sproti obveščali inšpektorat za delo o omejevanju stavke, a povratnih informacij niso prejeli. Še najbolj pa jih je razočaral inšpektorat ministrstva za promet, ki je njihove pritožbe, četudi je stavka potekala, zgolj postavil "v čakalno vrsto".

Pritiski tudi na letališke in luške delavce
Tudi delavci brniškega letališča se srečujejo s pritiski, opozarja predsednik Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije David Švarc, ki je poudaril, da so, ko so pogajanja zastala in so v sindikatu na to opozorili javnost, na strani vodstva začeli izvajati pritiske. "Med zaposlene so poslali dopis, s katerim sindikatu očitajo zavajanje in trdijo, da smo jih s tem prikazali v slabi luči in povzročili poslovno škodo, od poslovanja pa je odvisna možnost delodajalca za plačevanje delavcev." Mi smo to hoteli demantirati, je dejal Švarc in dodal, da jim v družbi niso omogočili pošiljanja demantija zaposlenim, temveč zgolj oddajo natisnjenih izvodov pri recepciji. Ko pa so se na delavce obrnili po elektronski pošti, jim je delodajalec očital krajo osebnih podatkov. Delavci letališča, ki je v lasti družbe Fraport, so sicer za naslednji teden napovedali shod pred letališčem.

Predstavnik sindikata žerjavistov pomorske dejavnosti Luke Koper in sveta delavcev Luke Koper Mehrudin Vukovič pa je poudaril, da so se tudi žerjavisti srečevali s pritiski ob menjavi vodstva Luke Koper, čemur so sledili napadi na sindikalnega predstavnika Mladena Jovičiča. "Sindikat mora biti prodoren, pri tem pa mora sodelovati s svetom delavcev. To sta organa, ki se dopolnjujeta, in če eden odpove, je škoda za delavce velika." Vukovič je ob tem poudaril, da je žalostno, da se to dogaja v državnih podjetjih, in da ne pozna podjetja, ki bi ga uničili delavci, veliko pa jih je uničilo vodstvo.

"Najlaže je brcniti sindikalista"
V Centru za družbeno raziskovanje CEDRA ob tem opozarjajo, da so primeri onemogočanja sindikalnega delovanja čedalje pogostejši. "V Sloveniji zadnja leta beležimo visoko gospodarsko rast, kar tudi delavce spodbuja, da počasi dvigajo glave. Kapitalistom in vodstvom v javnih podjetjih ter zavodih to seveda ni všeč – radi bi pohlevno delovno silo, na katero so se navadili v krizi. Da bi preprečili krepitev moči delavskega razreda, čedalje brezsramneje posegajo po metodah zatiranja delavskih predstavnikov," je poudaril Andraž Mali.

Med tovrstne primere sodita tudi pritisk na sindikalnega zaupnika Zavarovalnice Triglav Mileta Zukića in predstavnika Sindikata poštnih delavcev Sašo Gržiniča, saj sta pred dobrim letom dobila opomin zaradi sindikalnega delovanja. Mali ob tem opozarja, da ti primeri dajejo zgled upravam, da lahko stvari najlaže rešijo tako, da brcnejo sindikalne zaupnike, četudi bi ti morali uživati posebno zaščito. V Cedri zato pozivajo k solidarnosti delavskih gibanj in skupni akciji proti zatiranju sindikalnega organiziranja.