Na ponedeljkovem glasovanju se je večina članstva SDPZ-ja odločila, da dogovora ne podpiše in da namerava ob tem tudi stavkati. "Člani so presodili, da dogovor sicer prinaša določene pozitivne učinke, ki bi se zaposlenim poznali v denarnici. Ne podaja pa odgovora na ključen problem, ki ga vsak dan čutijo zaposleni, in sicer na stalno zamenjavo rajonov ali poslovalnic zaradi nadomeščanja bolniških odsotnosti in na neugodne delovne razmere," je ob tem dejala Saška Kumer iz SDPZ-ja. V SDPZ-ju ob tem sicer navajajo, da so odprti za nove pogovore, a bodo obenem začeli pripravljalne dejavnosti na stavko, glede katere se bodo skušali kar najbolj uskladiti tudi s SPD-jem.

V SPD-ju so podpis dogovora zavrnili že prejšnji teden in ob tem opozorili, da dogovor ne prinaša nobenih novosti na področju varnosti in zdravja pri delu. Ob tem so poudarili tudi čezmerno bolniško odsotnost, ki je pogosto posledica predolgega delovnika. Po podatkih Pošte Slovenije imajo v povprečju dnevno 470 bolniških odsotnosti, te odsotnosti pa potem pomenijo dodatno obremenitev za druge delavce, je opozoril Saša Gržinič iz SPD-ja, kjer na pomanjkanje zaposlenih opozarjajo že več kot dve leti.

Miloš Radić iz SDPZ-ja pa ob tem opozarja na težavne pogoje, s katerimi se srečujejo ne le pismonoše, ampak tudi delavke v poslovalnicah, oziroma na manipulacijo zaradi razvrščanja na druge enote in deljenega delovnika v okviru katerega obtičijo v oddaljenem kraju, saj imajo premalo časa za vrnitev domov in potem nazaj na delo. "Zlasti mlade mamice imajo veliko težav, saj jim tak delovnik onemogoča usklajevanje zasebnega življenja s službo." Nezadovoljni pa so tudi delavci v dostavi, kjer se pogosto zgodi, da morajo kar sami prenašati belo tehniko v višja nadstropja, obenem pa zaradi visokih normativov težje dosegajo višjo delovno uspešnost.

Pošta bi od dogovora lahko kadar koli odstopila
Predlagani dvoletni dogovor, ki so ga v okviru pogajanj podali na Pošti Slovenije, bi bil vreden 4,7 milijona evrov. Z njim bi se delodajalec zavezal, da bo zaposlenim v prihodnjem letu dvignil plače na 1.030 evra bruto, v letu 2020 pa v višini 70 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Prav tako so na Pošti ponudili zavezo, da bodo zagotovili sredstva za izplačilo delovne uspešnosti v vrednosti enega odstotka celotne mase plač. 320 tisoč evrov bi Pošta namenila letno za napredovanja. Prav tako je bil predviden dvig rasti plač glede na rast cen življenjskih potrebščin, kar pomeni okoli 1 odstotka v letu 2019. Pošta pa se je zavezala tudi k dvigu povračila stroškov za prevoz na delo v višini 90 odstotkov zneska, določenega z uredbo v 2019 oziroma 100 odstotkov v letu 2020. Prav tako naj bi pri določitvi kilometrine upoštevali redno vzdrževano pot, ki je prevozna celo leto.

S tem dvigom dodatkov, ki mu sindikati niso nasprotovali, bi se delavcem povrnila nadomestila in napredovanja na raven iz leta 2012. Je pa sindikate zmotila določba v dogovoru, po kateri bi Pošta Slovenije od dogovora lahko predlagala spremembo dogovora, ob "poslabšanju ekonomskih kazalnikov poslovanja skupine," če dogovor ne bi bil dosežen, pa bi lahko Pošta spremembe izpeljala brez soglasja. V praksi to pomeni, da bi Pošta lahko v katerem koli trenutku od dogovora odstopila, če bi prihodki zaostajali za 3 odstotke glede na letni načrt oziroma če bi donosnost kapitala zaostajala za več kot 0,5 odstotne točke za načrtom.

"Sindikata bi morala z javnimi nastopi spodbujati prihod novih sodelavcev"
Prav zato oboji sindikati s prstom kažejo na državo. Gržinič je tako že pred časom opozoril, da je kljub rasti stroškov dela v preteklem letu država kot lastnik podjetja dvignila pričakovanja glede donosnosti podjetja. "Posledično so se še povečale bolniške odsotnosti, odhodi in poškodbe." Gržinič je ob tem dejal, da se bo morala država odločiti, ali želi v svojem podjetju poskrbeti za ustrezne delovne razmere za zaposlene ali pa trpeti stroške, povezane s čezmernimi bolniškimi odsotnostmi. Saška Kumer še enkrat poudarja, da se mora država kot na eni strani lastnik, na drugi pa tudi regulator trga poštnih storitev, dejavno vključiti v reševanje težav na pošti. "Država pošto zavezuje k izvajanju javne službe tudi v delih, ki ne prinašajo dobička in ji obenem predpisuje cene teh storitev, na drugi strani pa država vsako leto kot lastnik povečuje pričakovanja glede dobička."

Medtem ko bi po eni strani Pošta lahko od dogovora kadar koli odstopila, pa bi se sindikata s podpisom zavezala, da bosta zaposlene spodbujala k izrabi letnega dopusta skladno z načrtom in poudarjala med zaposlenimi potrebo po tem, zaposlene opozarjala pred neupravičenim zadrževanjem v službi in obenem v komuniciranju z mediji podajala "konstruktivna sporočila, ki bodo prispevala k uspešnemu zaposlovanju novih delavcev na Pošti Slovenije." Prav tako bi se sindikata zavezala, da bosta spodbujala "vse ukrepe delodajalca, ki bodo usmerjeni v povečanje učinkovitosti in produktivnosti zaposlenih," kot primer pa sta navedeni avtomatizacija in robotizacija. Medtem ko je na področju zavez k izboljšanju delovnih razmer predlagana priprava ukrepov na podlagi revizij, k čemur so se pri Pošti Slovenije zavezali že pred dvema letoma ob prvem sporazumu s sindikati.

Pošta: Vseh ukrepov na delovnih mestih ne moremo zagotoviti
Na Pošti Slovenije meni, da je predlagani dogovor ustrezen kompromis med pričakovanji sindikatov in zmožnostmi delodajalca, zlasti v luči že sprejetih sprememb na področju dostave in dela na poštah. Poleg predlaganih dvigov prihodkov zaposlenih so bile, po navedbah Pošte predvideni tudi ukrepi in dejavnosti "a izboljšanje delovnih razmer zaposlenih, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče uvesti kratkoročno, glede katerih pa bi v času veljavnosti dogovora že potekalo usklajevanje s sindikatoma ter potekali dogovori o njihovi vpeljavi po letu 2020." Med drugim so bili med predlogi skrajšanje referenčnih obdobij znotraj neenakomerne razporeditve delovnega časa, skrajšanje delovnega časa delavcev znotraj neenakomerne ureditve delovnega časa. Zavezali so se tudi k prenovi pogodb o uporabi koles z motorjem in izvedbi revizije izjave varnosti z oceno tveganjem.

Na Pošti Slovenije ob tem poudarjajo, da s sindikati niso dosegli soglasja, koliko in s kakšno dinamiko bi izvajali te ukrepe, saj "so lahko povezani z bistveno višjimi dodatnimi sredstvi, kot jih Pošta Slovenije lahko v tem trenutku zagotovi. Predlog ukrepov v ponujenem dogovoru Pošte Slovenije je znašal nekaj manj kot 5 mio. EUR za obdobje dveh let." Na Pošti ob tem navajajo, da se socialni dialog nadaljuje, v njem pa bo treba doseči skupno rešitev.

SDH: Ne povečujemo zahtevane stopnje donosnosti
V SDH-ju na očitke sindikatov glede pretirane zahteve glede donosnosti Pošte Slovenije odgovarjajo, da so cilji upravljanja posamezne naložbe določeni s strategijo upravljanja naložb, ki jo na predlog vlade potrdi državni zbor, cilji pa so določeni v letnem načrtu upravljanja naložb, ki je bil s soglasjem vlade sprejet januarja, v katerem so zastavljeni tudi ciljni ekonomsko finančni kazalniki kot pričakovanje lastnika glede poslovanja družbe.

"Donosi, ki jih kot ciljne pričakuje SDH, so pripravljeni na podlagi preteklega poslovanja, analiz poslovanja primerljivih družb in predvsem pripravljenih poslovno finančnih načrtov družb, ki jih pripravijo uprave in sprejmejo nadzorni sveti družb. Tako je tudi pri Pošti Slovenije, kjer SDH za leto 2019 ne povečuje zahtevane stopnje donosa glede na oceno rezultatov poslovanja v 2018," so še zapisali pri SDH-ju in dodali, da se ne morejo in ne smejo spuščati v poslovne odločitve uprav, ki same določijo način za dosego teh ciljev.

Stavka omejena z zakonom
Če bo prišlo do stavke, bodo morali na Pošti Slovenije opravljati zakonsko določena dela, tako bi še naprej raznašali sodna, upravna ali druga pomembna pisma, ne pa tudi reklam, trgovinskih paketov ali časopisov. O samem datumu in poteku stavke se bosta oba sindikata še odločala.

Kot je znano, se Pošta Slovenije že dalj časa spoprijema s pomanjkanjem kadrov, kar posledično pomeni preobremenjenost zaposlenih. Tako je Gržinič opozoril, da je od poletja 2017 do poletja 2018 Pošto Slovenije zapustilo okoli 1.000 zaposlenih, med novimi zaposlitvami pa jih je okoli 40 odstotkov takoj odšlo. Na Pošti so se zato odločili kadre poiskati v državah nekdanje Jugoslavije in pri tem zanemarili zakon o javni rabi slovenščine. A tudi nekateri delavci iz Srbije nad delovnimi razmerami pri novem "gazdi" niso bili pretirano navdušeni.