Nizke cene nafte - prihodki od nafte predstavljajo kar 77 odstotkov savdskih prihodkov - in leta razkošnega življenja so proračunsko luknjo v drugi največji proizvajalki nafte na svetu ob koncu leta raztegnili na nekaj manj kot 90 milijard evrov. Prihodki so bili 15 odstotkov pod pričakovanji in odhodki 13 odstotkov nad načrti.
Država z bogatimi subvencijami za pogonska goriva, razbohotenim javnim sektorjem, odsotnostjo davkov in razkošnim zapravljanjem si je vejo pod seboj začela žagati kar sama. V tekmi z zadolženimi ameriškimi proizvajalci nafte iz skrilavcev so stavili nase in ohranili visoko proizvodnjo v prepričanju, da lahko nizke cene preživijo dlje in bolje, ter obenem upali, da bodo tekmeci končali v stečaju. Hkrati pa so začeli še vojno v Jemnu, ki jih je do zdaj stala okoli pet milijard evrov, a je za prihodnje leto v obrambno-varnostnem proračunu že predvidenih okoli 52 milijard evrov.
Novi savdski kralj Salman oz. glavni izvrševalec ukrepov, njegov sin Mohamed bin Salman, se je tako zdaj lotil ukrepov, ki se jim je njegov predhodnik v strahu, da ne bi ujezil ljudi, v velikem loku raje ognil. Nepisana družbena pogodba namreč določa, da kraljeva družina mirno drži v rokah oblast, a v zameno mora ponuditi široko javno zaposlovanje, dobre javne storitve in vladavino tradicionalnih vrednot.
Dražja bencin, komunala, višji davki …
Prva stvar, ki je že znana, je, da se bodo prebivalci Savdske Arabije po novem morali voziti 50 odstotkov dražje, saj namerava država cene bencina dvigniti z okoli 15 evrskih centov na 22, kar za večino preostalega sveta sicer še vedno predstavlja drobiž. Dražji bosta tudi električna energija in voda.
Oblasti so se obenem zavezale, da bodo za okoli 110 milijard evrov skrčile obseg rasti plač v javnem sektorju, a kako točno to nameravajo storiti, še niso razkrili. Zarezali bodo tudi v javno porabo, zmanjšali proračune posameznih uradov, bin Salman pa je ob tem odločen vpeljati tudi DDV, ki ga doslej niso poznali.
Prav tako želi več ljudi zaposliti v zasebnem sektorju in v ta namen je država privatizaciji že odprla nekatere prej nedotakljive dele gospodarstva. Vendar se poteza še ni izšla najbolje, saj so hkrati sprejeli novo delovno zakonodajo, po kateri so morali tuji vlagatelji pri zaposlovanju dati prednost domačinom, zato je rast zasebnega sektorja še vedno močno vezana na javne izdatke.
Država je kljub velikim težavam v preteklosti že uvedla tudi hipotekarni zakon, privatizirala nekatera državna podjetja in uvedla davek na neuporabljeno zemljišče. Glavni izziv za državo pa bo še vedno presekati s svojo odvisnostjo od izvoza nafte, kar se je za generacije savdskih voditeljev doslej pokazalo kot nezdrobljiv oreh.