Že doslej je bila sicer pogrebna dejavnost v različnih občinah različno urejena. V tretjini občin za pogrebe in pokopališča skrbijo javne gospodarske službe (41 javnih podjetij), v slabi polovici (44,5 odstotka) pa to dejavnost na trgu izvaja več kot 60 zasebnih podjetij. Prosta izbira, ki jo pogojuje globina denarnice, je torej veljala že pred novim zakonom.

Po novem se mogoča tudi upepelitev fetusa
Svojci lahko v skladu z novim zakonom sami izberejo tako pogrebno podjetje kot tudi kamnoseka ali denimo vrtnarja. "Ena od novosti, ki jih zakon omogoča, je tudi upepelitev fetusa, ne glede na njegovo starost," pojasnjuje Franc Stanonik z Direktorata za notranji trg pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in dodaja, da bo nadzor nad podjetji odslej močno poostren. 24-urna dežurna služba obstaja oblikovana kot občinska javna služba. "Pogrebni avtomobili konkurenčnih podjetij tako ne bodo v koloni stali pred vrati umrlega." Leo Kremžar iz Skupnosti občin Slovenije se boji, da bosta pokopališka in pogrebna dejavnost postali način zaslužkarstva. "To posledično lahko pomeni slabše vzdrževana pokopališča, višje cene grobnin, vse se bo ponovno prevalilo na hrbet ljudi."

Cene pogrebov navzgor ali navzdol?
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menijo, da se bodo cene pogrebnih storitev, ki se bodo odslej prosto oblikovale na trgu, dolgoročno znižale. "Je pa tu tudi varovalka, saj je država določila obseg osnovnega pogreba in ceno. Osnovni pogreb tako ne bo smel presegati neke zgornje cene, ki se zdaj vrti do 860 evrov," pojasnjuje Stanonik. Podatki Računskega sodišča sicer kažejo, da so se cene pogrebov od leta 2009 do 2012 vztrajno višale. Cena za pogreb s krsto ali z žaro je v treh letih narasla za slabih 100 evrov. Alen Hodnik, direktor Javne službe Ptuj, meni, da je ocena o padcu cen napačna. "Menim, da cene ne bodo padle. Trenutno so cene teh storitev regulirane. Občina bedi nad oblikovanjem cen, nad določitvijo metodologije in določitvijo končne cene."

Številna nasprotovanja zakonu
Poleg javnih pogrebnih podjetij novemu zakonu nasprotujejo državni svetniki, ki so že julija na zakon izglasovali veto, z besedilom zakona se ni strinjala niti zakonodajnopravna služba Državnega zbora, nasprotovali sta mu tudi Gospodarska zbornica in Zveza potrošnikov Slovenije. "Mislim, da sta pogrebna in pokopališka dejavnost tako sorodni, da jih ne bi smeli ločiti. In jih tudi ne prepustiti trgu ter nevarnostim, ki jih trg lahko pripelje. Zakon daje možnost vključitve številnim podjetjem, ki bodo storitev opravile zelo na hitro in s pristopom, ki bo najprej iskal najnižje stroške ne glede na kakovost storitve," meni Alen Hodnik. Združenje občin Slovenije je vložilo celo zahtevo za oceno ustavnosti, saj je Ustavno sodišče že pred 16 leti odločilo, da pogrebna dejavnost ne sme biti na trgu. Na določene slabosti novega zakona opozarjajo celo nekatera zasebna podjetja, ki sicer večinoma pozdravljajo sprostitev pogrebnih storitev. "Po mojem mnenju je številčnost kadra premajhna. Dva zaposlena v pogrebni dejavnosti ne moreta celovito opravljati pogrebnih storitev," meni Darko Javornik iz podjetja Help.

Zanimanje javnosti za septembra sprejeti Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ki je torej pogrebne storitve prepustil prostemu trgu, je veliko. Katere konkretne spremembe, ki jih bodo občutili svojci umrlih, prinaša? Ali z novim zakonom pokojnik res postaja tržno blago, kot menijo kritiki novega zakona? Kaj se bo zgodilo s cenami pogrebnih storitev? Na ta in druga vprašanja smo iskali odgovore v oddaji Posebna ponudba, ki si jo lahko ogledate na spodnji povezavi.