Med drugim pa se uvaja sezonsko delo tudi v turizmu in gostinstvu. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Med drugim pa se uvaja sezonsko delo tudi v turizmu in gostinstvu. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Vlada je na dopisni seji sprejela predloga novel zakonov o tujcih ter o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Z njima se v pravni red prenaša evropska direktiva o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav.

Modre karte za visokokvalificirane kadre

Namen direktive je med drugim okrepitev in spodbuditev sistema modre karte Evropske unije ter privabljanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav, med drugim tudi z olajšanim sistemom mobilnosti med državami članicami, priznavanjem poklicnih izkušenj kot dokazila o visoki poklicni usposobljenosti in olajšanim sistemom ocenjevanja ter potrjevanja visoke poklicne usposobljenosti za namene izdajanja modre karte EU-ja, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Sezonsko delo v turizmu in gostinstvu

Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, se v predlogu novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev sezonsko delo poleg kmetijstva in gozdarstva uvaja tudi v turizmu in gostinstvu. Tujci, ki v Sloveniji zakonito prebivajo zaradi drugih razlogov, torej so denimo družinski člani ali študenti, se lahko do izdaje izkaznice dovoljenja za prebivanje zaposlijo na podlagi veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje in informativnega lista, ki ga izda zavod za zaposlovanje.

Tujec bo za visokokvalificirano zaposlitev moral imeti pogodbo o zaposlitvi za najmanj šest mesecev, zdaj velja najmanj eno leto. Izpolnjevati bo moral pogoje za opravljanje reguliranega poklica, pri nereguliranih poklicih bo moral izkazati visoke poklicne kvalifikacije, pri poklicih informativno-komunikacijske tehnologije pa bo lahko modro karto EU-ja pridobil brez formalne izobrazbe. Njegova plača bo morala biti vsaj v znesku povprečne mesečne bruto plače, zdaj velja v znesku 1,5 povprečne mesečne bruto plače.

Zahteve in birokracija

Po enoletnem bivanju na podlagi modre karte v prvi državi članici EU-ja bo imel tujec pravico vstopa, prebivanja in dela v drugi državi članici EU-ja, in sicer za namen zaposlitve na podlagi modre karte EU-ja. Pri pogojih za izdajo soglasja se doda pogoj, da delodajalec ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov. Ta pa se ne upošteva, če ta ponudi zaposlitev s plačo najmanj v znesku bruto povprečne mesečne plače v preteklem letu v Sloveniji ali če zaposlitev ponudi odpuščenemu delavcu oz. odpuščenim delavcem, ki so v evidenci brezposelnih oseb in ti zaposlitev odklonijo.

Nova evidenca delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani za prekršek po delovni zakonodaji, bo omogočila, da se bodo s kršilci lahko seznanili s soglasjem zaposleni tujci. Na novo se bodo uvedle prijave izvajanja storitev v mednarodnem cestnem prevozu. V predlog novele so vključene tudi določbe, s katerimi se odpravljajo nepravilnosti pri prenosu direktive o sezonskih delavcih, med drugim se omogoča, da tujec zamenja delodajalca po izteku veljavnosti dovoljenja za sezonsko delo.

Priznavanje izkušenj in poklicnih kvalifikacij

V predlogu novele zakona o tujcih se na novo določa obveznost priznavanja poklicnih izkušenj, ki jih je pridobil tujec v določenem poklicu, kot dokaz o visokih poklicnih kvalifikacijah. Do pridobitve modre karte bodo po novem upravičeni tudi tisti z mednarodno zaščito in sezonski delavci. Uvajajo se tudi nekoliko olajšani pogoji za mobilnost znotraj držav članic, saj se uvaja kratkoročna in dolgoročna mobilnost.

Po predlogu se bo tujcu omogočalo, da se bo lahko v času veljavnosti enotnega dovoljenja zaposlil, samozaposlil ali opravljal delo brez potrebe po izdaji nadaljnjega dovoljenja za prebivanje zaradi drugega namena prebivanja, na primer enotnega dovoljenja za opravljanje dela kot samozaposlena oseba. Na novo se določa veljavnost izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se lahko tujcu izda za čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o opravljanju dela, največ pa za dve leti.

Enako je predvideno tudi za dovoljenja za začasno prebivanje za tujce, ki opravljajo dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva, ter za prostovoljsko delo. Do zdaj je bila namreč izdaja prvega dovoljenja za prebivanje iz navedenih razlogov omejena na največ eno leto. S tem ukrepom se želi predvsem razbremeniti upravne enote, saj se bo že prvo dovoljenje izdalo za dve leti, so pojasnili pristojni.

Združevanje družin

Med kategorije tujcev, ki lahko združujejo družinske člane takoj oz. brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja, se dodaja tujca, ki ima izdano dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada, tujca, ki je slovenskega rodu do drugega kolena in ima izdano dovoljenje za začasno prebivanje, ter tujca, ki je neposredno pred pridobitvijo dovoljenja za prebivanje prebival v Sloveniji na podlagi priznane začasne zaščite po zakonu o začasni zaščiti razseljenih ljudi.