Slovenske mlekarne, ki niso sposobne ponuditi dobre cene, se spoprijemajo s hudim pomanjkanjem domačega mleka in ne zmorejo več izpolnjevati pogodbenih obveznosti do trgovcev. Svet za kmetijstvo in ministrstvo za kmetijstvo pozivata vse deležnike v mlečni verigi, naj vzdržijo cenovne pritiske in ohranijo trdnost mlečne verige.

Mlekarne v Sloveniji odkupijo večino slovenskega mleka, ta delež pa se v zadnjih mesecih znižuje zaradi večanja odliva surovega mleka v druge države, ki se že bliža štiridesetim odstotkom. Zaradi pomanjkanja domače surovine je že motena oskrba za redno proizvodnjo v slovenskih mlekarnah. Razlog je seveda odkupna cena mleka. Naše mlekarne so septembra v povprečju za kilogram mleka plačale 33 centov, ponudba iz Hrvaške pa se giblje med 40 in 45 centi.

Mamljivim ponudbam iz tujine naj bi podleglo že 11 slovenskih zadrug. Dokler je razlika 3 cente, se zadruge lahko s kmeti dogovorijo da ostanejo, pojasnjuje Peter Vrisk, predsednik zadružne zveze Slovenije: "Če pa pride, da je razlika v ceni več kot 5 centov, potem je pa kmete izjemno težko zadržati."

Po prvih podatkih v mlekarnah nastaja mesečna škoda 1,5 milijona evrov. A Vrisk je kritičen tudi do mlekarn: "Če bi bil slovenski mlekarski sistem bolj povezan, bi bili zagotovo mi lahko tukaj bolj konkurenčni."

Svet za kmetijstvo, posvetovalno telo kmetijskega ministra opozarja, da so bila podobne razmere leta 2008, ko so visoke cene pri tujih kupcih trajale le nekaj mesecev, nato pa so padle dosti hitreje in nižje kot cene pri domačih mlekarnah.

Član Sveta za kmetijstvo Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornica, poziva, naj se kmetje, zadruge in mlekarne držijo pogodbenih obveznosti in stalnih dolgoročnih partnerjev, ker samo to zagotavlja stabilnosti mlečne verige: "Prav gotovo bo čez pol leta, eno leto obratna situacija, da bo v tujini mleka preveč in šele takrat se bomo spraševali, kam z našim mlekom."

V razmerah, ko razpada mlečna veriga, žal promocija slovenskega mleka in lokalne samooskrbe izpade precej absurdno.