Po mnenju vodje misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonia Spilimberga, ki je obiskala Slovenijo, je vladni predlog za očiščenje bančnih bilanc slabih posojil dober.
"Treba je oblikovati ustrezen okvir, da Slovenija reši te težave. Z osnovnimi načeli reševanja slabih terjatev bank se vsi strinjamo, ne strinjamo pa se s tehničnimi podrobnostmi te rešitve," je povedal Spilimbergo na današnji novinarski konferenci na Banki Slovenije.
Vlagatelje skrbijo banke
Glede dileme, ali banke neposredno dokapitalizirati ali pa bi bilo bolje ustanoviti posebno družbo, je vodja misije IMF-a dejal, da je druga ideja boljša. Največje tveganje pri tem pa je, da se bodo slaba posojila obdržala predolgo.
"To skrbi finančne trge," je dejal. Ključno se mu zdi, da se znebimo slabih posojil, zagotoviti pa moramo tudi, da se to v prihodnosti ne bo ponavljalo.
Nevzdržna rast, napajana s posojili
"Slovenija je v globoki recesiji," je dejal in dodal, da je recesija v Sloveniji posebna. Padec naložb, kot delež BDP-ja, je v primerjavi s predkriznim letom 2008 namreč precejšen. Dodatna ovira so tudi zaostrene razmere v mednarodnem gospodarstvu.

Razlog za tako globoko krizo Spilimbergo vidi tudi v nevzdržni slovenski rasti pred začetkom krize leta 2008. Spodbujala so jo posojila, kar ni bilo vzdržno.
Že večkrat slišano - država naj se umakne
Po njegovih besedah je predvsem pomembno to, kako resno je vlada pripravljena znižati državni delež v bankah na 25 odstotkov plus eno delnico. Privatizacija naj ne bi bila nujna le zaradi zniževanja javnega dolga, temveč bi se z njo spodbudilo boljše delovanje podjetij.
Poudaril je nujno razdolževanje države, ki je pomembno tudi za boljše poslovanje podjetij. "Podjetniški sektor je zdaj preveč zadolžen," je dejal in dodal, da "to ni padlo z neba". "V preteklosti je bil odpor do tujih vlagateljev," je dejal in dodal, da smo do kapitala prihajali predvsem z zadolževanjem.
Potrebnih bo več reform
Pomembna izziva, ki čakata Slovenijo, sta po njegovih besedah tudi reformi pokojninskega sistema in trga dela, saj bo s tako dinamiko do leta 2060 za pokojnine šlo že 18 odstotkov BDP-ja. Vlada je sicer predlagala pokojninsko reformo, ki pa rešuje le del težav, zato bodo v prihodnjih letih verjetno potrebne nove reforme, je dejal.
Opozoril je na nujnost večje prožnosti trga dela in na njegovo dvojnost, se pravi obstoj skupine ljudi, ki so zelo zaščiteni, in skupino, v kateri so ženske in mladi, ki so manj zaščiteni.

Vodja misije IMF-a se je dotaknil tudi fiskalne konsolidacije, ki jo izvaja vlada. "Rezultati so kratkoročno boleči, toda nujni," je dejal. Če ne sprejmemo potrebnih ukrepov, bo zaupanje v Slovenijo manjše, kot bi lahko bilo. Spilimbergo se je zato zavzel za nadaljnje izvajanje pogumnih ukrepov.
Izdaja obveznic bo šla skozi sito
Finančni minister Janez Šušteršič je ob tem zavrnil očitke, da Evropska centralna banka (ECB) Sloveniji ne bo dovolila izdati obveznic, s pomočjo katerih bi izvedli prenos slabih terjatev bank.
"Teh obveznic ne bomo izdali zato, da se z njimi pridobi denar, ampak za zamenjavo terjatev," je pojasnil Šušteršič in dodal, da ima informacije, da je to mogoče izvesti. ECB pa o tem ne odloča vnaprej in je treba obveznice najprej izdati, je sklenil.

S tem se bo vzpostavil okvir za vzpostavitev t. i. slabe banke oz. okvir, s katerim bo vlada ustanovila posebno družbo, na katero se bodo v zameno za obveznice s poroštvom države prenesle slabe terjatve bank.