V publikaciji, ki jo je Evropska banka za obnovo in razvoj objavila 15. novembra, med večje dosežke Slovenije v preteklem letu štejejo predvsem prodajo dveh pomembnih prehranskih družb, kar predstavlja "pozitiven signal slovenskega odpiranja tujim neposrednim investicijam". V EBRD-ju so prepričani, da bi to lahko spodbudilo rast produktivnosti, pritegnilo novo delovno silo in utrdilo stabilnost gospodarstva v regiji.

Ob tem v EBRD-ju ugotavljajo, da slovensko gospodarstvo po hudi recesiji leta 2009 le počasi okreva, za kar se ima zahvaliti predvsem izvozu, domača potrošnja pa je še vedno precej nizka. Slovenija je tudi zaradi svoje izvozne naravnanosti bolj občutljiva za morebitne negativne zunanje vplive, še opozarjajo v banki in dodajajo, da je gospodarstvo še vedno preveč zadolženo in da imajo nekatere banke premalo kapitala.

"Bančni sektor vzbuja zaskrbljenost"
Čeprav sta dve največji banki v državni lasti, NKBM in NLB, prestali evropske stresne teste, kar je za nekaj časa pomirilo vlagatelje, pa mora Nova Ljubljanska banka vseeno do pomladi zbrati dodaten kapital, v svojem poročilu še pravi EBRD in dodaja: "Na splošno bančni sektor s slabimi posojili vzbuja zaskrbljenost."

Kreditni krč in pomanjkanje naložb sta že povzročila velik porast stečajev. Tudi delež slabih posojil (obe največji banki sta jih sredi letošnjega leta po ocenah EBRD-ja imeli za več 15 odstotkov) bo še naraščal, svoje pa bosta dodali še nizka potrošnja in nizka srednjeročna gospodarska rast, ki skoraj zagotovo ne bo presegla dveh odstotkov.

Prioriteta naj bo pokojninska reforma
Za zdaj je zelo malo verjetno, da bo gospodarska rast srednjeročno zrasla, saj jo zavira precejšnje pomanjkanje strukturnih reform, dodatno tveganje pa predstavljata starajoče se prebivalstvo in nespremenjena politika upokojevanja. Zato je EBRD kot ključno prioriteto slovenske vlade v letu 2012 predlaga čimprejšnje soglasje o pokojninski reformi, poleg tega pa sta nujni prestrukturiranje in slej ko prej tudi privatizacija podjetij in družb v državni lasti.

Po mnenju Evropske banke za obnovo in razvoj gre zastoj pri sprejemanju reform (predvsem pokojninske) pripisati "tradicionalnemu načinu sprejemanja odločitev, ki morajo biti postopno in soglasno utemeljene, kar pomeni, da je napredek pri sprejemanju strukturnih reform počasnejši kot v drugih srednjeevropskih državah".

AUKN naj izboljša načine upravljanja
EBDR še predlaga, naj parlament osrednji agenciji za upravljanje naložb države (AUKN) naloži, naj izboljša načine upravljanja naložb in precejšnji delež naložb proda. Pri tem naj resno premisli tudi (oz. predvsem) o tujih investitorjih. Država mora zmanjšati tudi svoj vpliv pri pomembnih odločitvah bank v državni lasti, umakniti garancije in začeti načrtovati njihovo privatizacijo.

Podjetniški sektor ima precejšnje težave zaradi prevelikega (neposrednega in posrednega) vmešavanja države v delovanje podjetij. Ta bi zato potrebovala dolgoročno prestrukturiranje, ki bi jim omogočilo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Pri tem pa EBRD skrbi še raven produktivnosti v slovenskem proizvodnem sektorju, ki ostaja pod ravnjo v podobnih razvitih gospodarstvih.