Omenjeno petletno obdobje v preiskavo ni vključeno, ker se je nanj nanašala že zahteva državnega sveta za parlamentarno preiskavo, ki pa zaradi predčasnega zaključka mandata takratne vlade ni bila v celoti končana. "V javnem interesu in tudi interesu preiskovalne komisije je, da se v preiskavo vključi tudi to obdobje," je po deloma zaprti ustanovni seji povedala predsednica preiskovalne komisije Damjana Petavar Dobovšek (SDS).

Člani komisije so se danes dogovorili o načinu dela. S preiskavo bodo skušali ugotoviti, zakaj in kako se je slovenski bančni sistem znašel v izjemno slabem položaju. Kot je znano, bodo preverjali sporno kreditiranje podjetij od leta 1992 do konca leta 2004 in od leta 2010 do danes. Predlog, da bi preiskava zajela tudi obdobje med letoma 2005 in 2009, bodo člani komisije obravnavali na eni prihodnjih sej. Ob tem je Petavar Dobovškova zagotovila, da preiskovancev ne bodo izbirali glede na politično barvo: "Naš namen je preiskovati vse."

"Odločitve za kredite so bile politične"
V bankah so se izdajali politični krediti po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj, je ugotovila. Odločitve za takšne kredite so bile politične, zato je treba takšna dejanja po njenih besedah preveriti, odkriti in dokazati, zatem pa terjati odgovornost tako članov uprav in odgovornih oseb v bankah kot tudi članov nadzornih svetov, ki so izvajali nadzor nad odločitvami ali celo vplivali na dodeljevanje t. i. tajkunskih kreditov ter kreditov "na lepe oči raznih barv". Ugotoviti želijo tudi sum za sodelovanje pri nadzoru slovenskega bančnega sistema vseh nosilcev javnih funkcij.

Komisija bo tako preverila sporno kreditiranje podjetij brez ustreznih ekonomsko upravičenih projektov, ki so jih kmalu po prejemu izdatnih sredstev izbrisali iz registra gospodarskih družb, njihove terjatve pa so postale slabe oz. so danes celo že odpisane. Obseg slabih posojil v slovenskih bankah znaša že 7,1 milijarde evrov, zaradi česar te niso sposobne kreditirati gospodarstva, je opozorila Petavar Dobovškova.

Kolikšna je odgovornost Banke Slovenije?
Ena izmed prioritet preiskave bo ugotavljanje odgovornosti Banke Slovenije. "Tudi Banka Slovenije kot regulator in nadzornik ni opravljala funkcije, kot smo od nje pričakovali," je poudarila predsednica in pojasnila, da so na ustanovni seji še sklenili, da bodo v okviru pripravljalnih preiskovalnih dejanj pridobili gradiva od bank v večinski državni lasti, Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije in urada za preprečevanje pranja denarja.

Člani komisije so še Gašpar Gašpar Mišič (PS), Matevž Frangež (SD), Rihard Braniselj (DL), Franc Pukšič (SLS), Ivan Hršak (DeSUS) in Jožef Horvat (NSi).