V oceni stanja korupcije v slovenskem bančnem sistemu KPK ugotavlja, da je način delovanja sistema, predvsem ko gre za banke, ki so v večinski lasti države, problematičen. KPK se je namreč na podlagi več prijav in nekaterih podatkov, ki jih je pridobil sam, lotil preučevanja spornih poslov bank v večinski lasti države (torej NLB-ja in NKBM-ja).

Odločanje na podlagi poznanstev, premalo nadzora, pomanjkanje odgovornosti ...
Znake koruptivnih dejanj imajo številne uveljavljene bančne prakse: neustrezno upravljanje s tveganji; odločanje vodstvenih in vodilnih oseb o naložbah bank na podlagi političnih, poslovnih in osebnih povezav; pomanjkljiv in nezadosten notranji ter zunanji nadzor nad bančnim poslovanjem, odsotnost doslednega ugotavljanja odgovornosti članov organov upravljanja in nadzora za ekonomsko neupravičene in druge slabe naložbe ter posledično zmanjšanje zaupanja v slovenski bančni sistem, ocenjuje protikorupcijska komisija.

Korupcijska tveganja in ravnanja se pojavljajo na ravni višjega in tudi srednjega menedžmenta, kažejo ugotovitve KPK-ja, kjer dodajajo še, da se nanašajo predvsem na obravnavo in odobravanje naložb različnih bank z večinskim lastniškim deležem oziroma s prevladujočim vplivom države in na prakse s področja notranjega in zunanjega nadzora bančnega poslovanja.

Dokler ne bodo razmere urejene, se gospodarstvo ne bo izboljšalo
"Med posledice koruptivnih ravnanj lahko uvrstimo tudi večkratna znižanja bonitetnih ocen bank in države ter nadaljnje negativne napovedi bonitetnih agencij. Zato se bo Republika Slovenija v prihodnje še dražje zadolževala v tujini in še težje pridobivala finančna sredstva, ki jih potrebuje za financiranje delovanja državnega aparata ter izvedbo projektov, ki bodo državo privedli iz gospodarske krize," ocenjuje KPK in dodaja, da je pričakovanje, da bi lahko izboljšali gospodarske razmere v državi, ne da bi pred tem uredili razmere v slovenskem bančnem sistemu, neutemeljeno.

Le "odločno, vestno in etično ravnanje" bo izboljšalo položaj
Le odločno, etično in vestno ravnanje vlade, Banke Slovenije, nadzornih svetov in uprav bank lahko okrepi zaupanje domače in tuje javnosti v slovenski bančni sistem in s tem pripomore k ustavitvi nadaljnjega padanja bonitetnih ocen slovenskih bank in države ter omogoči ponoven zagon rasti gospodarstva in ohrani doseženo raven njegove blaginje, še dodaja KPK.

Ni prav, da se stroški prelagajo na prebivalce
Ob tem v komisiji poudarjajo še, je "docela neupravičeno, da se stroški, ki so posledica koruptivnih ravnanj vodstvenih in vodilnih oseb v slovenskem bančnem sistemu, prelagajo na pleča tistega dela prebivalstva Republike Slovenije, ki ni bilo udeleženo in ne uživa koristi zgoraj opisanih koruptivnih ravnanj". Enako velja za vsako nadaljnjo dokapitalizacijo bank z večinskim deležem ter pod prevladujočim vplivom države kot tudi za morebitno ustanovitev državnega holdinga, še pravijo.