Koncesionarji, ki so se bali, da bi s prihodnjim letom lahko ostali brez zajamčenih prihodkov in se prvič soočili s konkurenčnimi ponudniki, si lahko oddahnejo, saj so jim poleg ministrice, ki je požrla svojo obljubo, da koncesij ne namerava podaljševati, prisluhnili še poslanci koalicijskih strank in Združene levice. Ti so podprli spremembe zakona o varstvu okolja, ki podaljšuje sistem koncesij do konca leta 2016.

Prazne tudi obljube nekdanjega ministra
Odločitev ministrstva je v začetku decembra prišla kot strela z jasnega, saj je ministrica še pred dobrim mesecem v državnem zboru zagotavljala, da sistema koncesij, ki bi se iztekel z letošnjim letom, ne namerava podaljševati. Ministrica pa ni edina, ki je svoje stališče do koncesij v celoti spremenila. Tako so med poslanci, ki so podaljšanje koncesij podprli tudi poslanci SD-ja, čeprav je predsednik stranke Dejan Židan leta 2013, ko je bil še minister za okolje in kmetijstvo, napovedoval odpravo dimnikarskih koncesij.

Na naše vprašanje, kaj konkretno se je v zadnjem mesecu tako spremenilo, da je ministrstvo obrnilo hrbet prostemu trgu dimnikarskih storitev, pa smo prejeli le splošni odgovor, da "gre za javni interes, za varovanje proti požarom, za zdravje ljudi, za okolje in za premoženje. Eden izmed pomembnih dejavnikov, zakaj dimnikarsko dejavnost še vedno regulirati, je tudi to, da so individualna kurišča eden izmed največjih virov onesnaževanja zunanjega zraka z delci PM10 in da je država, skupaj z občinami, pripravila ukrepe za njihovo zmanjšanje."

Vrana vrani ne izkljuje oči
Seveda so na ministrstvu z vprašanjem onesnaževanja in požarne varnosti seznanjeni precej več kot mesec dni, ko so povozili svoje obljube o prepustitvi dimnikarske dejavnosti prostemu trgu, če ne bo uveljavljen sistem licenc, ki so ga napovedovali celotno leto. Ta se je na koncu izkazal kot popoln fiasko ministrstva, saj jim je po letu dni napovedovanja sprememb uspelo pripraviti predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki ga je vladna služba za zakonodajo v dveh tretjinah ocenila kot pomanjkljivega in ponekod celo neustavnega.

Kritika vladne službe za zakonodajo pa ministrstvu ni spodnesla samozavesti. Tako smo spet ostali brez odgovora na vprašanje, ali nameravajo sankcionirati uslužbence, ki jim je po letu dni napovedi uspelo na vlado poslati šele tik pred zdajci površen in pomanjkljiv predlog. Ministrstvo se je znova izognilo konkretiziranju odgovornosti, saj je "zakon pripravljal MOP". Nadalje so nas tudi razmeroma ošabno popravili, da ministrstvo propadlega zakonskega predloga ni pripravljalo dve leti, odkar je bila sprejeta ukinitev koncesij, temveč od letošnjega februarja.

Čeprav je vladna služba za zakonodajo poslala obsežne pripombe na predlog zakona in zahtevala popravke v več kot dveh tretjinah vseh členov predloga, pa na ministrstvu zatrjujejo, da je predlog že usklajen, pripombe vladne službe za zakonodajo upoštevane. Pri sprejemanju zakona se je po navedbah ministrstva zapletlo le pri tem, da je vlada zahtevala redni postopek za obravnavo, zaradi česar predlog ne bi mogel biti sprejet še letos.

Novi odpustki za neplačevanje prispevkov, davčne dolgove ...
Če te navedbe držijo, kar je na dinamiko dela na ministrstvu in obseg pripomb malo verjetno, je še toliko manj razumljivo interventno podaljševanje koncesij, ki ga je vlada sprejela kar na dopisni seji v odsotnosti predsednika vlade. Po navedbah ministrstva bo zakon o dimnikarskih storitvah, ki bo uvajal licenčni sistem, sprejet že v naslednjem letu, zato je nerazumljivo, da si je naložilo dodatno delo s podaljševanjem koncesij. S prihodnjim letom se namreč iztečejo pogodbe 181 koncesionarjem. Ti imajo do 15. januarja čas za oddajo vloge za podaljšanje koncesije, ministrstvo pa bo moralo pozneje preverjati, ali izpolnjujejo pogoje. Na ministrstvu težav s podaljševanjem tako velikega števila koncesij v kratkem času ne pričakujejo.

Kakovostnega in podrobnega pregleda ustreznosti koncesionarjev v tako kratkem času seveda ne gre pričakovati, a so koncesionarji tega že navajeni, saj je bilo njihovo delo tudi v preteklosti vse prej kot skrbno nadzorovano. Marsikateri koncesionarji so to tudi s pridom izkoriščali. Tako so davčni dolgovi, veriženje podjetij, neplačevanje prispevkov, izkoriščanje delavcev, nezakonito oddajanje koncesij v podkoncesije le najbolj očitne med številnimi lumparijami, ki so jih koncesionarji več let izvajali in s katerimi se ministrstvo v preteklosti kljub opozorilom KPK-ja in Računskega sodišča ni pretirano ukvarjalo.

Za podaljšanje tudi ZL. Proti SDS-u in dva poslanca
Nepravilnosti pa niso zmotile niti koalicijskih poslancev, ki so na včerajšnji seji brez večjih zadržkov podprli podaljšanje koncesij. Izkoriščanje delavcev in plačilna nedisciplina koncesionarjev pri plačevanju prispevkov za zaposlene pa niso zmotile niti Združene levice, katere poslanci so po besedah poslanke Violete Tomič podaljšanje koncesij "pozdravili" in zanje glasovali, "čeprav s stisnjenimi zobmi."

Najbolj je bil pri nasprotovanju spremembam dejaven SDS, ki je v obravnavo vložil tudi amandma, s katerim bi se podaljšanje koncesij preprosto črtalo. Amandma poslanske skupine SDS pa je prejel le dva glasova podpore, saj se poslanci SDS-a glasovanja zaradi obstrukcije niso udeležili. Poleg poslanca NSi-ja Jožefa Horvata je za amandma tako glasovala le še poslanka SMC-ja Andreja Potočnik, ki pa se je pri glasovanju najverjetneje zmotila, saj je že v naslednjem glasovanju glasovala, tako kot vsi njeni poslanski kolegi, za podaljšanje koncesij.

Za podaljšanje koncesij je na koncu glasovalo 56 poslancev koalicijskih strank in Združene levice, proti pa sta glasovala le Jožef Horvat, ki je bil edini na glasovanju prisoten poslanec NSi-ja, in Alenka Bratušek, ki je bila edina prisotna poslanka skupine nepovezanih poslancev.

Civilne iniciative zbirajo podpise za referendum
Nezadovoljni uporabniki dimnikarskih storitev in opeharjeni delavci koncesionarjev, ki so se v preteklosti večkrat obrnili na ministrstvo zaradi nepravilnosti koncesionarjev, se tako zdaj lahko zanesejo le še na civilne iniciative, ki so že napovedale zbiranje podpisov za razpis referenduma. Te bosta zbirala VCP Dimnik in DCI Malečnik, ki se že vrsto let zavzemata za spremembo koncesijskega sistema.

Iniciativi bosta podpise zbirali po vsej državi, za začetek referendumskega postopka pa morata najprej zbrati 2.500 podpisov, nato pa za razpis referenduma še 40.000.