TGZS opozarja, da je turizem zaradi dolgotrajnega zaprtja in omejitev kljub državni pomoči v katastrofalnem položaju.

Pred obravnavo interventnega zakona na vladi, ki ga na gospodarskem ministrstvu napovedujejo za predvidoma prihodnji teden, v TGZS-ju poudarjajo predvsem potrebo po enkratnem dodatku za turizem, ki mora zagotoviti pomoč vsem segmentom turizma in omogočiti zagon poslovanja, ki je povezan s številnimi stroški. Predlagajo metodologijo izračuna, po kateri bo obseg pomoči odvisen od velikosti izpada prihodkov.

Prav tako je po prepričanju zbornice ključno podaljšati veljavnost že sprejetih ukrepov (subvencioniranje čakanja na delo, skrajšan delovni čas in sofinanciranje fiksnih stroškov) in zagotoviti podaljšanje moratorijev za odplačilo finančnih obveznosti.

OZS za pomoč tudi drugim panogam

Svoje pripombe na interventni zakon za pomoč turizmu je posredovala tudi obrtna zbornica (OZS), ki predlaga, da bi bili do ukrepov upravičeni tudi drugi subjekti, ki so bili v času epidemije več mesecev z odlokom zaprti ali omejeni. Ob tem so spomnili tudi na stiske čistilcev, malih trgovcev, frizerjev, kozmetikov, tekstilcev in drugih.

"Ukrepi pomoči v interventnem zakonu naj zato veljajo za vse prizadete panoge, ki so bile zaprte ali omejene več kot tri mesece," je poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh.

Upravičenci do sofinanciranja regresa bi po navedbah zbornice morali biti vsi, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo najmanj tri mesece v letošnjem letu. Predlagajo tudi, da se zadnji rok za izplačilo letošnjega regresa prestavi na 1. november tudi za delodajalce, ki jih ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti in se spopadajo z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije.

Prav tako naj se povrneta nadomestilo za izpad prometa in 100-odstotno nadomestilo za čakanje na delo doma oz. bruto bruto. Predlagajo tudi, da se sredstva povrnejo neposredno delavcu, da delodajalec ne zalaga svojih sredstev in nato čaka na povrnitev države.