Na izjavo so se negativno odzvali logistične in transportne družbe, pa tudi veliki tuji ladjarji. Po neuradnih podatkih naj bi od mandatarja Mira Cerarja že zahtevali, da Gašperšiča umakne s seznama ministrov in nadomesti z nekom drugim. Na te pozive se Cerar za zdaj še ni odzval, je poročala novinarka Erna Strniša.

Je pa ta izjava po poročanju STA-ja sprožila buren odziv direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa. Ker je z Gašperšičevimi idejami trenutno seznanjen le iz medijev, zato bo počakal, da zasede položaj, nato pa ga bodo seznanili z vsemi dejstvi.
A če bi s projektom res čakali tako dolgo, bi to za SŽ pomenilo stagnacijo, je prepričan: "Železniška infrastruktura v Sloveniji je že tako bistveno podhranjena glede na potrebe, ki jih ima. Vemo, da je imel prioriteto v zadnjih 20 letih avtocestni križ." Ob tem je poudaril, da bo morala Slovenija hočeš nočeš vlagati v železniško infrastrukturo, če želi razvijati logistiko in če želi biti država, ki jo bodo prečkali železniški koridorji. "Ima pa država vedno možnost, da ne vlaga. Tudi to je lahko odločitev," je povedal.

"Megalomanski projekti nazadnje, ko je Avstro-Ogrska gradila železnico"
Gašperšič je dejal tudi, da je prišel čas za manjše projekte, ki jih je mogoče izvesti, a je Mes ob tem spomnil, da na železniški infrastrukturi do zdaj ni bilo nobenih megalomanskih projektov. "Nazadnje so bili, ko je še Avstro-Ogrska gradila železniško infrastrukturo. Od takrat projektov na železniški infrastrukturi praktično ni. Se pa strinjam, da so boljši mali projekti, kot pa da jih sploh ni," je povedal.

Kandidat za ministra sicer načrtuje, da bi vzdrževanje in obnovo železniške infrastrukture financirali z delom trošarin na pogonska goriva. Mes je glede tega dejal, da je vprašanje financiranja vsaka država v Evropi rešila na svoj način. Večina držav je za investicije izdala obveznice, za redno vzdrževanje pa je poiskala vire, podobno kot za ceste, torej v trošarinah ali nadomestilu za uporabo cest, je pojasnil. "Obstaja več modelov za reševanje tega problema in enega od teh je treba preslikati na Slovenijo. Prav je, da se to financiranje enkrat uredi. Trenutno je neurejeno," je pojasnil Mes. Železniška infrastruktura je namreč v lasti države, in ne Slovenskih železnic.

Mes je pojasnil, da so Slovenske železnice že ločile upravljanje infrastrukture in zagotavljanje storitev prevoza, kar zahteva EU, in da je njihova organizacija skladna z evropskimi direktivami. Sodba sodišča EU-ja se nanaša le še na določene popravke v povezavi s statusom upravljavca, na katerega je treba prenesti določene funkcije, ki jih trenutno nima. Na tem področju tako ni ostalo več veliko dela, je pojasnil Mes.

Čez tri leta bo povezava nezadostna
V Luki Koper so medtem za Radio Slovenija opozorili, da enotirna povezava okoli leta 2018 ne bo več zadoščala. Rast kontejnerskega pretovora je v zadnjih letih v največjem obsegu, je dejal predsednik uprave pristanišča Dragan Matič.

Da železniška povezava Trst-Koper, ki jo je Gašperšič tudi omenjal, ni ustrezna alternativa, pa meni Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS-ju: "Če želimo graditi pomembnost Luke Koper, pomembnost lastne logistike, moramo imeti lastno povezavo z zaledjem, ki jo tako propagiramo na komercialnih predstavitvah slovenske logistike."
Nekdanji minister za promet Marko Pavliha pa meni, da bi moral mandatar Miro Cerar o Gašperšičevi kandidaturi znova premisliti. "Kajti na tako pomembno funkcijo se človek ne more pripraviti čez noč kot na neki izpit, ampak potrebujemo človeka, ki bo zlasti strokovnjak za celoten promet," je dejal.

Kritični tudi sindikati
Do Gašperšičevega nastopa se je na današnji novinarski konferenci kritično opredelilo tudi Zavezništvo sindikatov energetske, železniške, pristaniške in cestne dejavnosti Slovenije. Navedbe, da drugega tira Divača-Koper ne potrebujemo še 30 let, so po njihovem mnenju "škodljive in nesprejemljive".

"Da ne doživimo prometnega infarkta na slovenskih avtocestah, bi bilo treba o drugem tiru razmišljati danes in še izkoristiti enkratno priložnost, da ta projekt na primeren način umestimo znotraj finančnega okvirja EU-ja za 2014-2020. Glede na pasivnost izjav kandidata za infrastrukturnega ministra bo ta evropski denar, ki bi ga bilo treba načrtovati še letos, izgubljen," so napovedali.

V zavezništvu, kjer nasprotujejo tudi nekaterim drugim Gašperšičevim izjavam, pričakujejo, da se bo ministrski kandidat ogradil od "spornih in škodljivih razmišljanj" in da se bo do teh stališč opredelil tudi predsednik vlade oz. koalicija.