Predlog zakona, o katerem bo po napovedih državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevža Frangeža v četrtek odločala vlada, je po besedah namestnika direktorja zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Uroša Bude unikaten v Evropi, saj drugod področje urejajo na lokalni ravni.

Sorodna novica Ali bo Ljubljana dovolila kratkoročno oddajo stanovanj le julija in avgusta?

Prepričan je, da bi čezmerna regulacija privedla v velik izpad prihodkov za državo, pa tudi v odliv turističnih tokov v sosednje kraje. "Zakon je tako napisan, da se nikakor ne moreš prebiti skozi njegove 'ocvirke'. Regularno se po tem zakonu ne da več oddajati," je bil kritičen.

Če bo predlog v obstoječi obliki potrdil DZ, so ga sobodajalci pripravljeni izpodbijati na ustavnem sodišču. Vlada po Budovi oceni z njegovim sprejetjem hiti tudi zato, "ker ve, da imamo dobre argumente, ki ne bodo zdržali njihovih obrazložitev". "Podpiramo legitimne razloge, s katerimi vlada poskuša urediti to področje, vendar smo mnenja, da se je lotila zadeve povsem na napačnem koncu," je poudaril tajnik Združenja lastnikov nepremičnin Gregor Majnik.

Po njegovih besedah je delež stanovanj, ki bi z regulacijo prišel na trg v dolgoročni najem, tako majhen, da ne bo imel nikakršnega vpliva na cene stanovanj ali na višino najemnin. "Verjetno bo nekaj teh stanovanj prišlo na trg, vendar počasi, po delih in ne bo spremenilo prav ničesar," je poudaril. Da se je vlada urejanja problematike lotila na napačnem koncu, je dejal tudi predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marko Petković.
"Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport še do danes ni sposobno odgovoriti na dve preprosti vprašanji, in sicer kakšna je vzročna povezanost med številom enot, ki se oddajajo za krajši in srednji čas, in pomanjkanjem stanovanj za dolgoročni najem oz. ceno nepremičnin. In če bi bil tak zakon sprejet, koliko stanovanj in v kakšnem času pričakujejo na trgu," je dodal.

Šele ko bi to ovrednotili, bi se po njegovih besedah lahko pogovarjali o posegu države v zasebno lastnino. "Ob tem vemo, da imamo samo v Ljubljani 11.500 povsem praznih stanovanj, po celi Sloveniji pa 165.000," je poudaril.

Predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman je pojasnila, da so v koordinaciji slovenskih sobodajalcev, v katero so se povezali Združenje sobodajalcev, zavod Gostoljubnost slovenskih domov ter Združenje lastnikov nepremičnin Slovenije, zbrali 3000 podpisov pod peticijo, da vlada predlog zakona ponovno pošlje v javno obravnavo. Te so na današnjem srečanju izročili predstavnikom ministrstva.

"Za njimi je 3000 obrazov, ki ponazarjajo geslo Turizem smo ljudje, obrazov, ki s svojim predanim delom dejansko ustvarjajo turizem in s tem preživljajo ne samo svojih bližnjih, ampak tudi ustvarjajo dodano vrednost v lokalnem okolju," je poudarila. "Mi smo vedno pripravljeni prisluhniti vsem legitimnim mnenjem, tudi njihovim, v tem pogledu smo v rešitvah zakonov upoštevali marsikatero njihovo stališče, mislim pa, da tega zakona več ne moremo ustavljati," je v izjavi za javnost dejal Frangež. Na gospodarskem ministrstvu računajo, da bi zakon, o katerem bo vlada odločala v četrtek, še pred poletjem lahko potrdil DZ.

Kako verodostojni sta študiji, na katerih temelji zakon?

Frangež in Petković sta v Odmevih izmenjala mnenji o dveh študijah, na katerih ministrstvo utemeljuje nujnost zakona in v njem zapisanih ukrepov.

Petković je ponovil očitek, da ministrstvo ni odgovorilo na dve "ključni vprašanji": "Prvo je: kakšna je vzročna povezava med številom kratkoročnih enot in pomanjkanjem stanovanj na dolgoročnem trgu najemov. Drugo: če bo zakon sprejet v predlagani obliki, koliko stanovanj bo prišlo na trg dolgoročnih najemov in v kakšnem času."

Frangež je odgovoril: "Najprej o vzročni zvezi. Prvič, kar se dogaja v Sloveniji na turistično obremenjenih območjih, ni nobena posebnost. To se dogaja v vrsti drugih evropskih mest. Na drugi strani pa študija manchestrske metropolitanske univerze, njihovega inštituta za upravljanje prostora, pripravljena posebej z analizo kratkotrajnega najema v Sloveniji, jasno izkazuje, da ko od vseh stanovanj v Sloveniji odštejemo prazna stanovanja – in se strinjam, da je to poseben problem –, ostane v Sloveniji približno 700.000 naseljenih stanovanj. 91 odstotkov teh je lastniških stanovanj, kjer živijo lastniki. Devet odstotkov ostane za najem. Približno ena tretjina je javnega najema, ena tretjina tržnega najema in ena tretjina službenih oziroma kadrovskih stanovanj. Ko pogledamo eno tretjino tržnega najema, vidimo, da je to približno 40.000 stanovanj, in lahko ugotovimo – in to študije jasno izkazujejo –, da na vsaka tri stanovanja, ki jih oddajamo za dolgotrajni najem, za potrebe naših študentov, mladih družin, vseh generacij, pride eno stanovanje v kratkotrajnem najemu. Še več. V zadnjih petih letih je ta dejavnost skokovito narasla z 2500 stanovanj v kratkotrajni ponudbi leta 2019 na kar 13 tisoč stanovanj leta 2023. Tudi promet z oddajanjem se je temu primerno povečal. Manchestrska študija pa jasno izkazuje, da brez regulacije Sloveniji grozi nadaljnje 185-odstotno povečanje te dejavnosti."

Petković z odgovorom ni bil zadovoljen. "Obe študiji niti z eno besedo nimata vzročne povezanosti, ampak vedno načenjata to, da primerjata našo Slovenijo z velikimi megamesti, kot so Barcelona, Pariz, Londom, Stockholm itn. Podatki, s katerimi operira, so napačni. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki ima zadnje podatke iz leta 2021, je samo v Ljubljani 130.000 vseh stanovanj. Stanovanj, ki so namenjena kratkoročnemu najemu, pa je samo 1,9 odstotka. To pa je resnica. Kako so na angleškem inštitutu Manchester prišli do teh podatkov, nam ni jasno, vendar ne držijo. Poleg tega te študije pogosto bazirajo svoje podatke na spletnem zajemu, kar pomeni, da zelo velikokrat dvojno štejejo. Vsi sobodajalci po vsem svetu imajo namreč na več platformah isti oglas. Pogosto oglašujejo tudi znotraj nastanitvene enote več sob. To počnejo celo hoteli. Kar pomeni, da so te številke, ki jih oni navajajo, bistveno napihnjene."

Frangež je odgovoril, da sta študiji plod dela dveh uglednih institucij, centra za poslovno odličnost ljubljanske ekonomske fakultete in inštituta Manchester Metropolitan in njihovega inštituta za upravljanje prostora; in da nima nobenega razloga, da jim ne bi zaupal.

Video: Celoten pogovor