Indeks, ki vključuje delnice 500 največjih ameriških korporacij, je trenutno pri 1.408 točkah tik pod štiriletnim vrhom. Letos je njegova vrednost zlasti zaradi občutnega okrevanja finančnih papirjev porasla za 12 odstotkov. To je najboljše prvo četrtletje po letu 1998. Še večjih dobičkov se veselijo vlagatelji, ki so stavili na tehnološke delnice, saj je indeks Nasdaq poskočil za 19 odstotkov.
Glavne vzroke za izrazito pozitiven začetek leta na finančnih trgih lahko najdemo v (vsaj začasni) rešitvi grške krize, v izrazito ohlapni denarni politiki največjih centralnih bank, dobrih poslovnih rezultatih in v relativno spodbudnih makroekonomskih objavah.

Poceni denar
Fed že od zloma banke Lehman Brothers leta 2008 vodi izjemno ohlapno denarno politiko (ključna obrestna mera bo še lep čas ničelna) in s kvantitativnim sproščanjem poplavlja trg z denarjem. Zdaj ji sledi še evropska centralna banka, ki je poslovnim bankam namenila skoraj tisoč milijard evrov po vsega enoodstotni obrestni meri, v zastavo pa vzela tudi mnoge sumljive vrednostne papirje. Kratkoročno je ECB s tem Evropo rešil najhujšega, a so lahko učinki teh ukrepov dolgoročno škodljivi, na kar opozarjajo zlasti Nemci.

Predsednik Bundesbanke Jens Weidmann naj bi v zadnjem letu redno nasprotoval predlogom Maria Draghija in zavrnil tako predlog o znižanju obrestne mere z 1,25 na 1,00 odstotka kot tudi idejo o odkupovanju italijanskih in španskih obveznic ter o triletnem financiranju poslovnih bank po enoodstotni obrestni meri.

Spodbudni poslovni rezultati
V ZDA so lani največja podjetja večinoma presenečala z dobički in, kar je še pomembneje, začela so pogumneje zaposlovati, tako da je stopnja ameriške brezposelnosti padla na triletno dno. Toda vprašanje je, ali lahko vodilne korporacije še naprej ustvarjajo takšno rast dobičkov, saj so pri zniževanju stroškov izčrpale vse notranje rezerve, po eni izmed analiz pa naj bi tudi profitne marže začele padati, kar bo negativno vplivalo na poslovne rezultate.

Trenutni indeksi/valute (v oklepaju letošnja rast):

Citat optimista
David Kelly, JPMorgan: "Ni razloga, da bi se izogibali delnicam zgolj zato, ker so se v zadnjem obdobju precej podražile. Strah vlagateljev pred svetovnim finančnim zlomom zaradi evropske dolžniške krize je popustil. Če pogledate trenutno vrednotenje podjetij na eni strani in možnosti za gospodarsko rast na drugi strani, bi rekel, da ima trg v naslednjih nekaj letih še vedno precej prostora za rast."

Citat pesimista
Alan Brown, Schroders: "Previden sem v napovedih. Najboljše v letošnjem letu je verjetno že za nami. Doživeli smo visoko rast in verjetno so vse makroekonomske novice že vračunane v cene delnic."

Evro
V primerjavi z dolarjem je evro v prvem četrtletju pridobil tri odstotke, potem ko je Evropa našla začasno rešitev za Grčijo in so zasebni upniki pristali na reprogramiranje dolgov. V petek so finančni ministri okrepili "požarni zid" in evrskemu območju za zaščito pred krizo zagotovili okrog 800 milijard evrov, kar je okrepilo evro. Blagodejno je vplivala tudi novica iz Španije, kjer so predstavili ukrepe za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, s čimer naj bi letos prihranili več kot 27 milijard evrov.

Surovine
Po treh dneh padanja je nafta v petek spet dobila nekaj zaleta. Za 159-litrski sod brenta je treba zdaj plačati okrog 123 dolarjev, kar je dva odstotka manj kot prejšnji petek, toda skoraj 15 odstotkov več kot na začetku leta. Strah, da z Bližnjega vzhoda ne bo zadostne dobave in da bo Iran zaprl Hormuško ožino, so izpodrinile špekulacije o sprostitvi strateških zalog nafte, o čemer se ZDA pogovarjajo z nekaterimi evropskimi in tudi azijskimi državami. Članice držav OPEC-a so sicer marca proizvodnjo zvišale na najvišjo raven po oktobru 2008.

Ameriški predsednik Barack Obama se je v petek zavzel, da ZDA nadaljujejo ostre sankcije proti Iranu, in dodal, da je nafte na svetovnih trgih dovolj za nadomestitev iranskega deleža.

Tudi cene bakra so v prvih treh mesecih leta 2012 občutno naraščale (+11 %; 8.445 dolarjev za tono), kar je posledica šibkejšega dolarja in višjih zalog bakra. Še večjo rast so preprečile novice, da se kitajsko gospodarstvo ohlaja. Kitajska je s 40-odstotnim deležem največja porabnica bakra na svetu.

Plemenite kovine
Zgodba, da bo zlato kmalu vredno 2.000 dolarjev, ni več aktualna. Ker je Fed precej skrivnosten glede tretjega kroga kvantitativnega sproščanja, so kupci zlata izgubili pogum. Za zdaj vseeno ne kaže, da bo po 11 letih bikovskega trenda letos kaj drugače, saj je zlato v prvem četrtletju poraslo za 6,6 odstotka. Bolje sta se odrezala srebro (+16 %) in platina (+17 %).