Prepričani so, da je treba upravljanje gospodarskih družb in skrb za posel namesto politikom prepustiti strokovnjakom, država pa naj zagotavlja dobro poslovno okolje.

Eden od podpisnikov peticije za privatizacijo Tomaž Štih je poudaril, da potrebujemo pametno strategijo izstopa politike iz gospodarstva, še bolj pa akcijo izstopa politike iz gospodarstva. Rok Novak je medtem postregel s številkami o dobičkonosnosti podjetij v (posredni in neposredni) državni lasti, ki govorijo v prid privatizaciji, in opozoril, da je za razvoj podjetij potreben svež kapital, ki pa ga država zaradi slabe javnofinančne slike ne more zagotoviti.

Matej Petrišič je opozoril, da v Sloveniji s praznimi izgovori o nacionalnem interesu dopuščamo, da je slovensko gospodarstvo talec politike in plen vladajočih elit. Slabše korporativno upravljanje družb v državni lasti je po njegovem prepričanju dejstvo, demoniziranje zasebnih lastnikov pa neutemeljeno.

Jaka Šoba je pozval k prenehanju "incestnega odnosa med politiko in gospodarstvom", Matej Tomažin pa je nasprotnike privatizacije pozval k razmisleku, ali je funkcija direktorjev državnih podjetij ukvarjanje s poslom ali ukvarjanje z lastnino, ob tem pa opozoril, da zmedeni signali glede privatizacije strašijo potencialne tuje investitorje, ki bi lahko prinesli prepotreben kapital.

Člani odbora so večinoma izražali naklonjenost privatizaciji, a mora biti ta po njihovih besedah transparentna in poštena. Izrazito proti privatizaciji so se izrekli v ZL-ju, v katerem menijo, da ta ni ne poštena, ne prostovoljna, ne koristna.

Nasprotovanje ponovnemu sklepu odbora
Medtem ko so člani odbora v razpravi izražali podporo transparentni privatizaciji, niso podprli sklepa poslanske skupine SDS-a, da odbor podpira transparentno privatizacijo in s tem umik politike iz gospodarstva.

Odbor za finance se je že na seji 16. januarja, ko je zavrnil predlog Združene levice o preklicu sklepa DZ-ja iz leta 2013 o prodaji 15 državnih podjetij in ko se je seznanil s peticijo proti privatizaciji, opredelil za transparentno izvedbo privatizacije teh podjetij in ta sklep je po besedah Dušana Verbiča iz SMC-ja popolnoma jasen in zavezujoč, glede nadaljnje privatizacije pa bo odgovore dala strategija upravljanja državnega premoženja in klasifikacija naložb.

Podobno je glede predlaganega sklepa SDS-a menil Uroš Prikl iz DeSUS-a. "Ne vidim potrebe, da se sklep, o katerega vsebini smo se že izjasnili, ponovno daje na glasovanje," je poudaril.

S peticijo proti privatizaciji se je odbor že seznanil
V poslanski skupini SDS-a so po besedah Marka Pogačnika sejo odbora zahtevali zato, ker je po njihovem mnenju prav, da če se je odbor seznanil s peticijo proti privatizaciji, da se seznani tudi s peticijo za privatizacijo. V stranki ocenjujejo, da je poskus ustavitve postopkov privatizacije škodljiv in bi lahko imel negativne posledice za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva in države. Je pa Pogačnik ob tem spomnil, da so v SDS-u junija 2013, ko je DZ sprejel program prodaje 15 podjetij, nasprotovali ad hoc privatizaciji in želeli, da se najprej sprejme strategija upravljanja in klasifikacija naložb, a se to ni zgodilo.

Pogačnik meni, da je privatizacija nujna, saj je Slovenija ena tistih držav, v katerih ima država največji delež v gospodarstvu. Nujna je tudi zaradi stanja javnih financ ter obveznosti SDH-ja in Kada.

Koalicija že usklajuje predlog strategije upravljanja
Da je privatizacija potrebna za servisiranje javnega dolga in vzdržnost javnih financ ter za zagotavljanje konkurenčnosti in kredibilnosti države v mednarodnem okolju, je poudaril državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja. Sklep o privatizaciji 15 podjetij je, kot je poudaril, sprejel DZ in s tem poslal pomemben signal finančnim trgom in bonitetnim agencijam.

V zvezi z nadaljnjo privatizacijo je Dragonja dejal, da je finančno ministrstvo že pripravilo predlog strategije upravljanja z državnimi naložbami in ga posredovalo koaliciji v usklajevanje. Dokument bo po zagotovilih državnega sekretarja deležen široke razprave.