V prvem delu so se gosta in gostji lotili prvih 100 dni vlade. Po besedah poslanca SDS-a Anžeta Logarja je bilo veliko besed, malo pa konkretnih dejanj. Glavna napaka Mira Cerarja je bila po njegovem mnenju ta, da je sprejel agendo manjših strank, ki so se ukvarjale predvsem z mandatom Janeza Janše, druga vprašanja pa so bila potisnjena na rob. Zato je bil na primer tudi slab izkupiček iz pogajanj s sindikati, je pristavil.
Vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec pa je poudaril, da je vlada res začela delovati šele z novim letom, zdaj pa so pred njo težke naloge - fiskalno pravilo in rebalans proračuna za 2015. Cerarjeva vlada je že pokazala, da bo izvajala izrazito protisocialne ukrepe, tako pa bo težko manevrirala, ne da bi razjezila socialne skupine, ki bodo zato prikrajšane, je dodal.
Vodja stranke ZaAB Alenka Bratušek je ocenila, da tej vladi ni bilo treba sprejeti tako hitrih ukrepov, kot jih je morala sprejeti njena vlada, zamudila pa je že čas, da bi lahko pripravila bolj dolgoročne ukrepe.
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je po drugi strani ponovno poudarila, da jih gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo, kako spremeniti delovnopravno zakonodajo in odpraviti številne druge ovire. "Mi bi najprej delali na tem, kako spodbuditi gospodarstvo, reforme pa niso bile narejene še na nobenem področju," je dejala. Trenutno izboljšanje pa je po njenem mnenju splet srečnih okoliščin.

Bo koalicija padla ob privatizaciji?
Največja preizkušnja za vlado bo po mnenju Novakove prav privatizacija in koalicija bi lahko razpadla prav zaradi različnih interesov glede privatizacije, je dejala. Da bo ena najzahtevnejših nalog, se strinja tudi Mesec in znova je pozval k njeni ustavitvi, saj bo država izgubila vse razvojne mehanizme. "Prodaja ni rešitev, temveč izboljšanje upravljanja," je prepričan, premierja pa pozval, da, če ve, kdo iz ozadja obvladuje podjetja, naj to razkrije in prijavi policiji. Dodal je, da bodo referendumsko zgodbo nadaljevali.
Novakova mu je oporekala, rekoč, da se mora država umakniti iz podjetij, saj je zasebno premoženje po njenem mnenju bolje upravljano kot državno. "Toliko let smo imeli državna podjetja - se je kaj spremenilo? Je kdo od nadzornikov kdaj odgovarjal za slabe poslovne odločitve?" je vprašala Meseca. Opozorila je tudi na 1,5-milijardni padec v vrednosti Telekoma in pristavila, da so nekatera podjetja bankomat za politične stranke.
Logar je prepričan, da je bil Cerar že deležen pritiskov glede privatizacije, in dodal, da tisti, ki so izkopali luknjo, zdaj poskušajo prepričati javnost, da je nacionalni interes potreben. Bratuškova se je strinjala, da je bilo upravljanje državnih bank slabo, in pristavila, da smo morali z davkoplačevalskim denarjem sanirati tudi zasebne banke.
"Zelo zanimivo bo videti rezultate referenduma. Prepričana sem, da večina Slovencev in Slovenk ne želi videti vseh podjetij v državni lasti," je dejala. Sama ne podpira privatizacije kar počez. Na vprašanje, kako je njena vlada sestavljala seznam za privatizacijo, je dejala, da je bil njihov cilj najti dobra podjetja, ki jim je mogoče najti ustreznega strateškega partnerja.
Logar je v nadaljevanju pogovora opomnil, da se v Sloveniji nikamor ne premaknemo, ker se kar naprej vrtimo v krogu, in kot primer navedel, da se letos še vedno pogovarjamo o že potrjenem prodajnem seznamu, namesto da bi se pogovarjali o drugem svežnju. Strinjal se je s Cerarjem, da če prodaje ne bomo nadaljevali, bomo izgubili verodostojnost.

Mesec: Strategija je zgolj nov krog privatizacije
Glede strategije upravljanja državnega premoženja je voditeljica vprašala, zakaj nobena od preteklih vlad tega dokumenta ni sprejela. Po besedah Bratuškove so imeli premalo časa, saj so se osredotočili na bančni sektor in proračun. Tudi Novakova je dejala, da je njihova vlada imela premalo časa, je pa poudarila, da bi morali bolj spodbujati predvsem mala in srednja podjetja ter izboljšati in olajšati poslovno okolje.

Mesec je prepričan, da je strategija upravljanja premoženja zgolj nov načrt privatizacije. Meni, da bi Slovenija moral ohraniti lastništvo v podjetjih, kot primer uspešne države in podjetja pa je omenil Južno Korejo in Samsung, ki mu je uspelo z državno pobudo.

V zadnjem delu je beseda tekla še o zadnjih dogodkih v Parizu in o varnostnem položaju v Sloveniji. Logar je dejal, da so v SDS-u pripravili zakonodajne spremembe, a jih vladajoča koalicija ni želela sprejeti. Bratuškova meni, da se je proti terorizmu treba boriti in da je Slovenija zaradi svojega prehodnega položaja v določenem tveganem položaju. Po besedah Novakove se lahko nepričakovani dogodki zgodijo in Slovenija ne sme biti nepripravljena, Mesec pa je bil mnenja, da zakonodaje ni treba spreminjati in da gre zgolj za nekaj, pri čemer želi imeti desnica korist in ustvarja histerijo.