Vlada je ustavno zavezana slediti fiskalnemu pravilu z letom 2015, čeprav izvedbeni zakon še ni bil sprejet, je na tiskovni konferenci povedal poslanec opozicijskega SDS-a Andrej Šircelj.

Spomnil je, da so v stranki svoj predlog že pripravili, a ga je DZ novembra zavrnil, vlada pa je namesto tega v postopek vložila lastno različico.

Ta potrebuje tudi podporo opozicije, je spomnil Šircelj, saj je za sprejetje potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev. Če vlada v prihodnje njihovih predlogov ne bo upoštevala, tudi SDS-ovih glasov ne more pričakovati.

Razhajanja so predvsem glede tega, kdo določa, kdaj in kako se fiskalno pravilo uporabi. "Vlada tega ne more določati sama sebi," je poudaril.

Kdo je odgovoren
Šircelj je opozoril, da v primeru neizvajanja fiskalnega pravila v zakonu ni določeno, kdo je za to odgovoren. To bi morali v besedilo vključiti, je povedal.

Po slovenskem zlatem fiskalnem pravilu morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.

Javni dolg lahko še močno narase
Tudi na splošno so v SDS-u zaradi rebalansa proračuna, ki je pravkar v pripravi na vladi, zaskrbljeni. Vlada bo namreč morala v skladu s sodbami Evropskega sodišča vanj vključiti odškodnine nekdanjim varčevalcem Ljubljanske banke ter izbrisanim, poleg tega še ni znano, ali bo moral državni statistični urad pri izračunavanju javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja upoštevati tudi banko SID. Če se bo to zgodilo, bo javni dolg močno porasel.

Vsi ti dogodki bodo bistveno spremenili javnofinančno sliko države in jo močno zaostrili, je opozoril Šircelj. Ocenil je, da bo vlada rebalans z večjo ali manjšo težavo uskladila konec januarja, veljati pa bi lahko začel marca. Ob tem ji je očital predvsem dejstvo, da bo premalo denarja namenjenega za obnovo ceste in mostov, zaradi česar se prometna varnost v Sloveniji zmanjšuje.

Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je v kolumni za Siol ocenil, da je zdajšnji vladni predlog "poskus, kako obiti ustavo in ustvariti prostor za manj odgovorno proračunsko politiko". Opozoril je na nemoč zdaj zamišljenega fiskalnega sveta, ki bo vladi lahko le dajal mnenja, ta pa jim ne bo zavezana.

Ustavno obtožbo so v SDS-u začetek prejšnjega leta napovedovali tudi proti vladi Alenke Bratušek, ker ta tudi po ustavno določenem roku v DZ ni vložila predloga izvedbenega zakona. Prehitel jih je razvoj dogodkov, natančneje padec vlade.