Vladi je tako uspelo skozi DZ spraviti rebalans letošnjega proračuna, v katerem se je predvideni proračunski primanjkljaj ob koncu leta zaradi nepredvidenih izdatkov dejansko povečal za 200 milijonov evro,v na 1,2 milijarde evrov.

Večji izziv pa je sprememba proračuna za leto 2015. Vlada želi znižati primanjkljaj v državnem proračunu pod tri odstotke BDP-ja. Tako naj bi se po oktobra sprejetih prvotnih načrtih odhodki znižali za dobrih 600 milijonov evrov, prihodki pa povečali za nekaj nad 100 milijonov evrov. Vladi se ob tem veseli tega, da se je BDP v tretjem četrtletju na letni ravni povečal za 3,2 odstotka.

A iskanje prihrankov se je takoj izkazalo za zahtevno nalogo. Čeprav je vlada v javnem sektorju načrtovala dodatnih 127 milijonov evrov prihranka, je vladni pogajalec, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, na koncu iztržil 36 milijonov.

Vlada tega sicer ne ocenjuje kot neuspeh, saj ji je z dogovorom uspelo zagotoviti 350 milijonov evrov nižje izdatke. Manj prizanesljivi pa so bili v gospodarstvu. GZS je namreč zaradi popuščanja sindikatom javnega sektorja protestno izstopil iz pogajanj o novem socialnem sporazumu, ki tako do konca leta ne bo sprejet.

Občine in gospodarstvo se ne dajo
Trenutno se o zmanjšanju porabe vlada pogaja še z občinami, ki v manj denarja ne bodo privolile, če jim država hkrati ne zniža stroškov. Na drugi strani vlada proračun polni še z novimi davki: dvignila je davka na finančne storitve in od zavarovalnih poslov, odpovedala pa se je davku na sladke pijače. Zaradi nasprotovanja delodajalcev in sindikatov je negotova tudi usoda predlaganih večjih okoljskih davkov za energetsko intenzivna podjetja v višini 30 milijonov evrov.

Bolj je obremenila tudi študentsko delo. Po novem naj bi bili študenti vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določena je tudi najnižja urna postavka (3,8 evra neto).

Če od začrtanega znižanja primanjkljaja vlada ne odstopa, pa si želi več manevrskega prostora v predlogu zakona o izvajanju fiskalnega pravila. Ohlapnost predloga je razburila predvsem SDS in NSi. Ker pa je za sprejem zakona potrebna dvetretjinska podpora, bo koalicija potrebovala tudi del glasov opozicije.

Nadaljevanje sanacije bank in privatizacije
Vladi je znotraj ukrepov stabilizacije bančnega sektorja uspelo končati tudi podržavljanje Abanke in Banke Celje. Zastavila si je še ostrejši boj proti sivi ekonomiji z uvedbo davčnih blagajn, prihodnje leto pa naj bi se začel proces izboljšanja poslovnega okolja in spodbujanja gospodarstva. Ekipa premierja Mira Cerarja ob tem nadaljuje privatizacijske postopke preostalih državnih naložb s seznama, ki ga je lani sprejel DZ, med katerim sta tudi Telekom Slovenije in NKBM.

V imenu države prodaje vodi Slovenski državni holding (SDH), ki pa še vedno ni povsem zaživel. Med drugim je še vedno brez novega nadzornega sveta in, kljub polletni zamudi, brez predloga strategije upravljanja z državnim premoženjem. Ta naj bi bil objavljen sredi januarja.

Bo gospodarski minister tokrat obstal?
Težav s kadri pa nima le SDH. Že ob sestavljanju ekipe se do zadnjega ni vedelo, kdo bo novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj je Cerar tik pred zdajci Ervina Pfeiferja zamenjal z Jožefom Petrovičem, ki pa je po mesecu dni odstopil. Zamenjal naj bi ga Gojko Koprivec, a se mu je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je Cerar njegovo kandidaturo umaknil, na to mesto pa je nato prišel (za zdaj) še aktualni minister Zdravko Počivalšek.

Po imenovanju ministrice, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo Violete Bulc za evropsko komisarko za promet, je krmilo ministrstva prevzela Alenka Smerkolj.

Vlada je zamenjala tudi načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalnega direktorja policije in obveščevalnih služb. Vodjo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je zamenjala celo dvakrat, saj je Andrej Oček po manj kot mesecu dni "zaradi zunanjih pritiskov" odstopil z mesta direktorja.

Stečajnikom in odvetnikom omejila zaslužke
Vlada je delo nastopila tudi v času velikega nezaupanja v pravosodne institucije in pred kratkim začela prve korake pravosodne reforme. Pripravljen je sveženj treh novel tožilske in sodniške zakonodaje, še pred novim letom naj bi bil sprejet tudi prenovljen program za preprečevanje korupcije.

Po nujnem postopku pa je bila v DZ-ju že sprejeta novela zakona o odvetništvu, s katero se omejujejo na novo določene odvetniške tarife za odvetniške storitve pri zastopanju po uradni dolžnosti in pri brezplačni pravni pomoči. Spremenjen je tudi pravilnik, ki omejuje pavšalne nagrade stečajnim upraviteljem v primerih t. i. praznih stečajev, kjer se stroški proračunov sodišč nikdar ne povrnejo. Prihranek sodišč na letni ravni vlada ocenjuje na štiri milijone evrov.