V pogovoru za STA je Florjančič pojasnil, da je področje gospodarske kriminalitete razdeljeno na štiri temeljna delovna področja: poslovna kriminaliteta, kriminaliteta javnega sektorja, korupcija ter finančna kriminaliteta in pranje denarja. Skoraj 70 odstotkov pa predstavlja poslovna kriminaliteta.

Po njegovih besedah je preiskanost na področju gospodarske kriminalitete okoli 95 odstotkov, tistih pet odstotkov pa predstavljajo zlasti zlorabe kreditnih kartic. Ob tem pa v zadnjih letih opažajo skokovito rast gospodarske kriminalitete.

"Če smo leta 2008 obravnavali in s kazensko ovadbo zaključili 7.459 gospodarskih kaznivih dejanj, smo jih lani že 16.333. Čeprav leto še ni končano, pa tudi letos opažamo rast obravnavane in s kazensko ovadbo sklenjene gospodarske kriminalitete. Teh dejanj je namreč že 2.000 več kot v predhodnem letu. Po naših ocenah se bo številka konec leta ustavila na približno 18.000," je podal skrb vzbujajoče številke.

Kako se bo v prihodnje gibal ta trend, je po njegovih besedah težko napovedati, saj je odvisen od večjega števila dejavnikov. "Moje osebno mnenje pa je, da smo prišli do vrha oziroma se mu vsaj približujemo," je dodal, saj so ob koncu letošnjega leta zaznali nekoliko manj tovrstnih kaznivih dejanj.

Najprej je treba urediti zakonodajo in nadzor
Za preprečevanje gospodarske kriminalitete bo po Florjančičevem mnenju najprej treba sistemsko urediti zakonodajo in jo narediti čim preglednejšo ter napisati na tak način, da bo čim manj zlorab. "Vemo pa, da se je v preteklosti zakonodaja zlorabljala, da je bila velikokrat pisana na roko posameznim skupinam … Inovativnost Slovencev na področju iskanja lukenj v zakonu je sicer brez meja. Po navadi ugotovimo, da je zakonodaja slaba šele takrat, ko jo začnemo neposredno uporabljati," je bil kritičen.

Drugi zelo pomemben dejavnik pa je po njegovem mnenju dobro delo vseh državnih organov in institucij, kjer je izpostavil zlasti učinkovit nadzor. Konkretnih nadzornih organov, ki so v preteklosti zatajili, ni želel navesti. Je pa dejal, da se je stanje na tem področju v zadnjih letih bistveno izboljšalo, boljše pa je tudi sodelovanje med posameznimi organi.

Premalo specialistov in denarja
Glede preiskav v bančnem sektorju je pojasnil, da so v zadnjih letih obravnavali 147 kaznivih dejanj, preiskave 48 so končane, v njih pa je nastalo več kot 112 milijonov evrov škode. Trenutno pa še vedno obravnavajo 99 kaznivih dejanj, v katerih je bilo po prvih ocenah ukradenih vsaj 440 milijonov evrov.
Nacionalni preiskovalni urad ima za to področje ustanovljeno tudi specializirano preiskovalno skupino, ki obravnava približno polovico teh zadev. Ob tem je finančne preiskave oz. protipravne odvzeme premoženja označil kot eno izmed močnejših orožij policije v boju zoper gospodarsko kriminaliteto. Je pa priznal, da kriminalistom na določenih segmentih velikokrat primanjkuje specializiranega znanja, kar nemalokrat nadomeščajo s specializiranimi preiskovalnimi skupinami, kjer sodelujejo različni strokovnjaki s specifičnimi strokovnimi znanji.

"Ne glede na to pa bi si v policiji želeli precej več specialističnega usposabljanja, vendar pa je to znanje žal treba kupiti na trgu, kar pa je v praksi že velika težava, saj v teh težkih časih tudi na tem področju vlada recesija," je dejal. Hkrati se je obregnil tudi ob državo, za katero meni, da ima premalo posluha za njihove kadrovske težave.

"Upoštevati je treba, da je v zadnjih letih obravnavana problematika tako rekoč podvojila, kadrovska politika pa niti slučajno ne sledi temu trendu," je dejal in sklenil, da pričakujejo kadrovsko, finančno in materialno podporo.