Furlan meni, da je bila ustanovitev SDT-ja dobra odločitev. Foto: BoBo
Furlan meni, da je bila ustanovitev SDT-ja dobra odločitev. Foto: BoBo
NKBM NLB
Banke dajejo več podatkov, a sodelovanje še vedno ni idealno, pravi Furlan. Foto: BoBo

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je zdaj kadrovsko popolnjeno in tudi prijava 30 kakovostnih tožilcev na njihov razpis kaže, da delajo dobro, je v intervjuju za STA povedal Furlan. Novi tožilci pa so večinoma mladi, neobremenjeni, pripravljeni na izzive in dobro pripravljeni na tožilsko odločanje, je dodal. Pri tem je spomnil, da morajo najprej nalogo dobro opraviti policisti, regulatorji in predvsem nadzorni sistemi, ki morajo zaznati nepravilnosti, česar doslej pri nas ni bilo.
"Luknje v zakonu pa niso bile naključne, saj je bila zakonodaja pisana nekaterim na kožo, zaradi česar je zdaj njihovo preganjanje oteženo," je pojasnil. Zakonodaja bo vedno omogočala izvrševanje kaznivih dejanj, a je stanje vseeno boljše že v primerjavi s tistim izpred petih let, je dodal.

Dejanska izvršba je kot vedno vprašanje
Na vprašanje, kako uspešen je SDT pri pridobivanju ukradenega premoženja, je odvrnil, da imamo na tem področju sistematiziran zakon šele od leta 2012 (ki je že v ustavni presoji). V tem času so vložili pet tožb v skupni vrednosti 12,5 milijona evrov, pravnomočna je zadeva, vredna 250.000 evrov. Vodijo tudi 13 finančnih preiskav, začasno pa imajo v sedmih primerih zavarovanega več kot 11,5 milijona evrov premoženja.

"Če pogledamo na protipravno pridobljeno premoženjsko korist, pa imamo začasno zavarovanega za skoraj 170 milijonov evrov premoženja, sodišča na prvi stopnji pa so lani izrekla za približno 40 milijonov evrov odvzema. Koliko od tega pa dejansko pride do izvršbe, nimam podatkov," je povedal Furlan.

V povezavi s preiskavo bančne luknje je Furlan pojasnil, da je dokazovanje toliko težje, kolikor višje po hierarhiji greš. Čeprav so bili na udaru javnosti predvsem člani uprav bank, pa je vprašanje, kdaj bodo odgovornost terjali tudi od nadzornikov. Po Furlanovih besedah se vsak primer "posebej preučuje, pove pa lahko, da imajo vloženo tudi zahtevo za preiskavo zoper člana nadzornega sveta in uprave".

Zanima jih skoraj 30 ljudi
Trenutno imajo vloženih osem zahtev za preiskavo 28 ljudi, v šestih primerih je preiskava že uvedena zaradi protipravne premoženjske koristi v vrednosti več kot 50 milijonov evrov, na tem področju pa dela 10 tožilcev. Med temi 28 so, tako Furlan, tudi člani uprav in nadzornih svetov na različnih področjih odločanja.

"Če bodo obstajali dokazi za utemeljen sum kaznivih dejanj zoper najvišje predstavnike bank, bomo preganjali tudi njih. Tukaj nimamo zadržkov, težava je zbrati dokaze. Višje kot je nekdo, težje je priti do njega, ker ima posredne izvrševalce in se sam skrije za dejanji, ki niso bila hipna, temveč načrtovana in za katera so vedeli, da bodo lahko prišla pod lupo preiskovalcev. Zato so bili pri tem previdni," je pojasnil Furlan.

Pristavil je, da banke zdaj bolje sodelujejo z njimi kot na začetku, in se vprašal, kje je bila Banka Slovenije vsa ta leta. "Ni sicer idealno, moramo pa biti tudi realni. Nobena banka na svetu se ne bo v svoji poslovni politiki hvalila, da dobro sodeluje s policisti in tožilstvom," je poudaril. Določen napredek pričakuje tudi od skupnega evropskega bančnega nadzora, v prihodnosti pa meni, da bo zaposlovanje zunanjih strokovnjakov SDT še dodatno okrepilo.