Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) je leta 2004 ustanovila vlada Antona Ropa, sistematičen boj proti korupciji pa se je v Sloveniji začel tri leta prej, ko je bil ustanovljen njen predhodnik, Urad RS za preprečevanje korupcije, ki ga je vodil Boštjan Penko. V nasprotju s KPK-jem ni bil samostojen državni organ in je imel manjša pooblastila.

Junija 2010 je začel veljati zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je ohranil KPK ter pomembno razširil njegove naloge in pristojnosti. Uvedel je tudi bolj neodvisen sistem imenovanja vodstva komisije (predsednika in dveh namestnikov), ki ga zdaj imenuje predsednik države na predlog posebne komisije.

Ledino je oral Drago Kos
Prvi predsednik komisije je bil pravnik Drago Kos, ki je bil v tujini za svoje delo deležen številnih priznanj in bil med drugim leta 2002 izvoljen za predsednika mednarodne skupine držav za boj proti korupciji Greco (na položaju pa je ostal do leta 2011).

Desni pol političnega prostora pa mu je očital, da je politično motiviran ter da deluje selektivno in namerno preganja ljudi z desnice.

Največ ogorčenja je bil deležen s svojim pričanjem na Finskem v zadevi Patria. V SDS-u so mu namreč očitali, da je afero, zaradi katere je Janez Janša končal v zaporu, prav Kos "izvozil" na Finsko v politične namene pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji.

Vodenje prevzame Klemenčičeva ekipa
Vodenje protikorupcijske komisije je leta 2010 od Kosa prevzel Goran Klemenčič, ki se je pri delu srečeval s podobnimi očitki kot Kosova komisija, pa tudi s številnimi drugimi ovirami. Klemenčičeva ekipa je zato le po polovici mandata novembra lani kolektivno odstopila.

Klemenčič je tedaj pojasnil, da so se za to odločili iz protesta, ker se vprašanje korupcije politizira, potrebnih sprememb pa ni. Opozoril je, da so pozivi KPK-ja k reševanju vprašanj sistemske korupcije v Tešu 6, luknje v bančnem sistemu, razpada zdravstvenega sistema in premoženjskega stanja voditeljev strank ostali neodgovorjeni. Krivdo pa naj bi nosili predvsem slovenski politiki.

Odstop Klemenčičeve ekipe pred slabim letom dni so sicer številni videli kot udarec za institucijo, dodatno škodo pa je KPK utrpel zaradi zapletov ob imenovanju zdajšnjega predsednika Borisa Štefaneca. Murskosoboški odvetnik je namreč tik pred imenovanjem izstopil iz PS-ja, zato so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, češ da bi bil lahko politično pristranski, a se za ta korak ni odločil.

Ukrepi za preprečevanje korupcije
Ob odstopu so na politični vrh tudi naslovili zahtevo po sprejetju 15 ukrepov za izboljšanje razmer. Med drugim so zahtevali javno preiskavo projekta Teš 6 in bančne luknje ter sprejetje novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bi omogočila razkritje odvetniških, svetovalnih, pokroviteljskih in donatorskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin.

Predlagali so tudi ustanovitev posebne inšpekcije za področje javnih naročil, hitro sprejetje zakona o Slovenskem državnem holdingu ter etičnega kodeksa za poslance, funkcionarje vlade in ministrstev. Zavzeli so se za spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, da bi ta okrepila pooblastila KPK-ja na področju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in korupcijsko izpostavljenih kategorij javnih uslužbencev.

Vlada Alenke Bratušek je nato odgovorila s sprejetjem programa ukrepov za preprečevanje korupcije in pristojne resorje zavezala, naj ukrepe izvedejo v predvidenih rokih. Notranje ministrstvo je kot koordinatorja programa ukrepov zadolžila za pripravo dveh vmesnih poročil in končnega poročila najpozneje do 1. marca 2015.

Prvo vmesno poročilo je pokazalo, da so bili trije ukrepi že izvedeni, medtem ko se jih je večina še izvajala. Med izvedenimi so takrat navedli spremembe vladnega poslovnika, po katerih mora predlagatelj pri vsakem zakonskem predlogu navesti, ali so pri pripravi zakona sodelovali zunanji strokovnjaki in koliko so bili za to plačani.

Sprejeta je bila tudi novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki omogoča razkritje različnih pogodb, pa tudi nov zakon o Slovenskem državnem holdingu. Urejene so bile evidence sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Prenovljeni sta bili tudi spletni aplikaciji, prek katerih je mogoč dostop do evidence prometa z zemljišči in evidence zakupnih pogodb, so takrat navajali na vladi.

Drugega vmesnega poročila (še) ne bo
Drugo vmesno poročilo bi morali pripraviti do 1. oktobra letos, vendar na MNZ-ju pojasnjujejo, da datum zaradi menjave vlade ni več zavezujoč. Zato bodo počakali na odločitev nove vlade o tem, ali bo projekt nadaljevala. Notranje ministrstvo predlaga nadaljevanje projekta, če bo predlog sprejet, pa bo izvajanje ukrepov koordiniralo novo ministrstvo za javno upravo.

Pri vladni odločitvi o nadaljevanju projekta bo sodeloval tudi Goran Klemenčič, ki je te dni kot novi pravosodni minister dobil priložnost za nadaljevanje boja proti korupciji, tokrat v političnih vrstah. Vlada Mira Cerarja sicer učinkovito delovanje pravne države postavlja med prednostne naloge svojega mandata.