Zapleti pri imenovanju njegovih namestnikov so po besedah Štefaneca deloma vplivali na delo komisije za preprečevanje korupcije (KPK), saj se večje odločitve sprejemajo v senatu. Približno 70 odstotkov obsega dela pa je komisija vendarle opravila tudi v tem času.

Ob tem je podaril, da če bi vedel, koliko prahu bo dvignilo razkritje informacije glede njegovega članstva v PS-ju po imenovanju na funkcijo predsednika KPK-ja, bi morda ravnal drugače. A pravi: "Moje delo naj se ocenjuje kot delo predsednika KPK-ja, ne kot nekdanjega člana PS-ja".

Na vprašanje, ali se je zaupanje v komisijo po nastopu novega vodstva zmanjšalo, odgovarja, da je statistično gledano res opazen upad prijav. Po njegovih besedah je to nedvomno tudi odraz spremembe v vodstvu komisije in odstopa prejšnjega senata. Je pa tudi obdobje dopustov običajno obdobje, ko je prijav manj kot običajno, je dodal.

Več kot 600 nerešenih zadev, med njimi Teš 6, DUTB, zdravstvo …
Prejšnji senat je za seboj pustil 639 nerešenih zadev, a po Štefanečevih besedah so zelo obvladljive in komisija bo ta zaostanek zmanjšala na "zelo znosno mejo". Komisija ima trenutno v obravnavi relativno veliko zadev, med bolj odmevnimi pa so primer nekdanjega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica, pregled delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Teš 6 in primer nekdanjega namestnika predsednika KPK-ja Roka Praprotnika.

Veliko se ukvarjajo tudi s problematiko zdravstva, saj komisija prejema veliko prijav, pobud in mnenj. Štefaneca tudi kot državljana zelo skrbi stanje v zdravstvu: "Nepojmljivo je, da določeno zdravilo pri nas stane petkrat več kot na Slovaškem. Tudi pri naročanju opreme se pojavljajo eni in isti in potem izsiljujejo takšne in drugačne cene." Od nove vlade pričakuje, da bo zadeve začela urejati.

Pri ukvarjanju s projektom Teš 6 pa KPK zanima predvsem to, ali je bila ogromna količina denarja vložena korektno, pregledno in brez možnosti okoriščanja. Tudi na tem področju Štefanec od prihajajoče vlade pričakuje, da bo javnost seznanila s tem, koliko denarja je bilo namenjenega za ta projekt in za kakšne namene, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa, da bo ustrezno ukrepala.

Štefanec si želi popravke zakona o integriteti
KPK je Mira Cerarja že zaprosil za sestanek v najkrajšem času, na katerem bi si izmenjali stališča glede sodelovanja ter konkretnega boja zoper korupcijo. Nekatere stvari so po njegovem mnenju že urejene ali pa se aktivno urejajo (zakon o SDH-ju in zakon o dostopu do informacij javnega značaja). Hkrati je opozoril, da želijo nekateri določila zakona zaobiti in se skrivajo za bančnimi skrivnostmi, a da bo KPK zahteval stoodstotno uveljavitev zakona.

Predsednik KPK-ja je kot eno glavnih tem komisije izpostavil tudi nujnost sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pri čemer je spomnil na kritike, da komisija udeležencem v postopkih ne omogoča, da se do njenih odločitev opredelijo. To po njegovih besedah sicer ne drži, kljub temu pa si želi, da bi bilo v zakonu bistveno bolj pregledno zapisano, kako so dolžni varovati pravice preiskovancev. Zavzema se tudi za vzpostavitev organa, ki bi neposredno nadziral delo KPK-ja.

Tudi poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki jih je sprejel prejšnji senat KPK-ja, so bila po njegovih besedah zakonita, zato pričakuje, da bo vrhovno sodišče to potrdilo.

V pogovoru je Štefanec spregovoril tudi o uveljavljanju protikorupcijske klavzule v pogodbi s finsko Patrio. KPK se s to zadevo ne ukvarja, a se mu zdi, da je bil pogoj za uveljavitev ničnosti pogodbe več kot izpolnjen. Je pa treba upoštevati vse morebitne okoliščine in posledice, je dejal Štefanec, ki se boji, kakšen bi bil izplen države pri uveljavitvi klavzule.