Pahor je k sebi povabil pravnike Cirila Ribičiča, Rajka Pirnata in Janeza Čebulja, ki so na predsednikovo prošnjo pred kratkim pripravili tudi ustavnopravno analizo predlogov za spremembe zakonodaje s področja preprečevanja korupcije.

V njej so med drugim opozorili, da obstoječa zakonodaja s svojimi postopki ne prispeva h krepitvi integritete članov funkcionarjev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Po njihovem mnenju bi morali zakon spremeniti tako, da bodo v vodstvo KPK-ja lahko izbrani tisti, ki so to funkcijo ne le domnevno sposobni, temveč tudi usposobljeni opravljati.

Pravniki so opozorili tudi na sestavo izbirne komisije, ki po njihovem mnenju ne vzbuja najvišje stopnje zaupanja, ker so v njej tudi predstavniki vlade in DZ-ja, ki jih KPK tudi nadzira. Pahor se je za posvet odločil po tem, ko je imenovanje murskosoboškega odvetnika Borisa Štefaneca v javnosti sprožilo močan negativen odziv.
Šturm: Skrbijo me postopki proti članom zbora zaradi kritik KPK-ja
Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm pa je danes dejal, da zelo zaskrbljeno spremlja novice o začetih kazenskih postopkih proti nekaterim članom zbora zaradi ostrih kritik dela KPK-ja.
Po besedah predsednika Šturma je KPK javnost seznanjal s stališči in mnenji o sumih domnevno koruptivnega ravnanja v nekaterih primerih, medtem ko prizadeti posamezniki zoper ta mnenja niso imeli možnosti ugovarjati. "V javnosti se je vzbudil sum o selektivnem obravnavanju in različnih kriterijih KPK-ja za različne preiskovance v enakih situacijah," je pojasnil Šturm.

A zaradi kritik na račun dela KPK-ja so zoper nekatere člane zbora začeti postopki za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti je tako obtožen, da je razžalil KPK in njegove člane. Simoniti se je ob tem začudil predvsem tožilkini "pravno zelo nekakovostni" utemeljitvi, saj da je vzela zgolj nekaj njegovih citatov ter jih označila za neprimerne in žaljive.
Štuhec in Cukjati še brez ovadb v rokah
Simoniti je tako prepričan, da gre za "politično šikaniranje", ovadbo pa je označil kot napad na svobodo govora, je sklenil Simoniti. Tudi vidni član SDS-a France Cukjati in moralni teolog Ivan Štuhec, zoper katera je tožilstvo na začetku februarja vložilo zahtevo za preiskavo zaradi izjav, ki sta jih dajala o KPK-ju, pa sta povedala, da še nista prejela ovadb.

Vprašala sta se, ali je to pravna država, da javnost iz medijev prej izve za domnevno sprožene sodne postopke kot potencialno vpletene osebe. Ob tem je Šturm opozoril tudi na določbo kazenskega zakonika o izključitvi protipravnosti in neobstoju kaznivega dejanja, če se je nekdo o kom žaljivo izrazil v resni kritiki, pri izpolnjevanju politične dejavnosti ter tega ni storil z namenom zaničevanja.