Predsednica države Nataša Pirc Musar je na Akademiji javnega sektorja javno kritizirala reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je lani sprejela koalicija. Med drugim je dejala, da gre za nesorazmerno povečanje plač, ob katerem pa so najslabše odnesli tisti z najnižjimi plačami.

Ministrstvo za javno upravo, ki je reformo pripravilo po dolgotrajnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja, je v odzivu za MMC izrazilo razočaranje, da ni bilo povabljeno na omenjeni dogodek, saj bi lahko celovito in strokovno predstavilo zadevo.

Kdo je oziroma ni "nasankal"

Ministrstvo se ne strinja z navedbo, da so najbolj "nasankali" najslabše plačani javni uslužbenci. "Omenjena izjava preseneča, saj ne temelji na dejstvih in podatkih, iz katerih bi lahko naredila tak sklep. Nasprotno – prav tem zaposlenim, katerih plača sodi v spodnjo tretjino plačne lestvice in katerih osnovne plače so bile pred reformo plačnega sistema pod zneskom minimalne plače, je bila v okviru pogajanj namenjena največja pozornost," so zapisali. Po novem nobena osnovna plača ni več nižja od minimalne. To pomeni, da napredovanja in dodatki ne zgolj zapolnjujejo doplačila do minimalne plače, temveč imajo dejanski finančni učinek za zaposlenega, poudarjajo na ministrstvu.

Predsednica republike je v nadaljevanju dejala, da ni prav, da so nekateri podrejeni po plači zdaj prehiteli nadrejene, saj se tako na najvišjih položajih v državi ustvari negativna selekcija. Ministrstvo odgovarja, da je prav predsednica v preteklosti večkrat opozarjala na razmerja med najnižje in najvišje plačanimi delovnimi mesti, torej med vodji in drugimi zaposlenimi ter direktorji, posledično tudi funkcionarji. Razmerje je doslej znašalo 1 : 4,3, po novem pa 1 : 7.

"Novo razmerje tako omogoča vzpostavitev ustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in njihovimi vodji oz. predstojniki in vzpostavlja ustreznejša plačna razmerja glede na zahtevnost, odgovornost in kompleksnost delovnih nalog in delovnih mest," sporoča ministrstvo za javno upravo.

Nataša Pirc Musar je opozorila na nujo po privabljanju mladih v javni sektor, kar bi po njenih besedah lahko storili z napredovanji, prikazom, da je to koristno za družno, fleksibilnim delovnim časom in drugimi ukrepi. Ministrstvo odgovarja: "Nov plačni sistem uvaja mehanizme za lažje privabljanje mladih in strokovnjakov s posebnimi znanji (lažje zaposlovanje, priznanje delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, hitrejše napredovanje na začetku kariere, ponuja večjo fleksibilnost pri določitvi višjega plačnega razreda in nagrajevanju zaposlenih ter več sredstev za ta namen). Prenova pa še ni zaključena. V tesnem dialogu s socialnimi partnerji nadaljujemo pogajanja o variabilnem delu plače oz. nagrajevanju javnih uslužbencev."

Kaj prinaša plačna reforma

Sorodna novica Koliko komu prinaša prenovljena plačna reforma?

Plačna reforma v javnem sektorju bo do leta 2028 maso za plače dvignila za 1,4 milijarde evrov. Dvig osnovnih plač javnih uslužbencev naj bi bil po nekaterih ocenah v povprečju 19-odstoten. V povprečju naj bi se plače dvignile za 380 evrov bruto. V ta znesek niso všteti dvigi tistim zaposlenim, katerih osnovna plača je trenutno manjša od minimalne.

Dvigi plač bodo postopni, v šestih obrokih. Tisti, ki bodo deležni najvišjih dvigov, bodo zadnji dvig prejeli 1. januarja 2028. Ker so dvigi plač različno visoki, bodo nekateri uslužbenci celotni dvig prejeli že prej. Po nekaterih ocenah naj bi približno 100.000 javnih uslužbencev celoten dvig prejelo v prvih dveh letih. Več na povezavi.