Plačni sistem javnega sektorja velja za ves javni sektor, ki ga sestavljajo vsi proračunski uporabniki (državni organi, občine, javni zavodi, javni skladi, javne agencije, javni gospodarski zavodi). Gre za približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju.

Plačna reforma v javnem sektorju bo do leta 2028 maso za plače dvignila za 1,4 milijarde evrov. Dvig osnovnih plač javnih uslužbencev naj bi bil po nekaterih ocenah v povprečju 19-odstoten. V povprečju naj bi se plače dvignile za 380 evrov bruto. V ta znesek niso všteti dvigi tistim zaposlenim, katerih osnovna plača je trenutno manjša od minimalne.

Dvigi plač bodo postopni, v šestih obrokih. Tisti, ki bodo deležni najvišjih dvigov, bodo zadnji dvig prejeli 1. januarja 2028. Ker so dvigi plač različno visoki, bodo nekateri uslužbenci celotni dvig prejeli že prej. Po nekaterih ocenah naj bi denimo blizu 100.000 javnih uslužbencev celoten dvig prejelo v prvih dveh letih.

Seznam delovnih mest s podatki o nominalnem in odstotkovnem dvigu osnovnih bruto plač (podatki so za izhodiščne plačne razrede delovnih mest):

Nova plačna lestvica

Nova plačna lestvica ima 67 plačnih razredov. Razlika med plačnimi razredi je namesto sedanjih štirih po tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom je ena proti sedem.

Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v vrednosti minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je predvidena v znesku 8821,04 evra bruto.

Trenutno dobrih 27.000 od skupno približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju prejema doplačilo do minimalne plače. Pod minimalno plačo je prvih 25 plačnih razredov. Najvišji, 66. plačni razred je vreden 6087,86 evra bruto. Razmerje med najvišjo osnovno plačo in minimalno plačo je ena proti 4,8.

Javni uslužbenci, ki se jim zdaj doplačuje razlika do minimalne plače, bodo ob vstopu v nov sistem uvrščeni v plačni razred, katerega vrednost je najmanj enaka višini minimalne plače.

Da ob rasti minimalne plače tudi vnaprej nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne, se bo javni uslužbenec, katerega plača bi padla pod minimalno, uvrstil v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače in ga je sicer mogoče doseči z napredovanjem.

Vsaka štiri leta bodo vlada in sindikati ocenili učinke rasti minimalne plače in rasti plač v javnem sektorju ter sprejeli morebitne potrebne ukrepe. Prvič so pogajanja o tem predvidena februarja 2028, ko bo znan podatek o vrednosti minimalne plače za leto 2028.

Napredovanje v višji plačni razred

Ohranja se dosedanje število mogočih napredovanj za skupno deset plačnih razredov. Zaradi manjšega razpona med plačnimi razredi pa bo dvig plače ob napredovanju manjši.

Poleg tega napredovanje ne bo več potekalo na podlagi letnih ocen, ampak bo veljal avtomatizem, pri čemer bo napredovanje hitrejše ob začetku kariere.

Javni uslužbenci bodo za en plačni razred na začetku napredovali vsaki dve leti, po napredovanju skupno za tri plačne razrede bo napredovalno obdobje daljše za eno leto in se bo zatem podaljšalo še za eno leto, na štiri leta.

Ob tem je predvidena tudi možnost, da se napredovanje zadrži, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov, oz. da napreduje hitreje, namesto za enega za dva plačna razreda, če je nadpovprečno uspešen. Določeno je, da lahko tako v posameznem letu napreduje deset odstotkov zaposlenih.

Dodatki

Ohranja se sedanji nabor dodatkov. Ob tem je predvidena uvedba dodatkov za nevarnosti in posebne obremenitve, o katerih se bodo pogajanja začela 1. septembra 2025.

Delovna uspešnost

Združujeta se redna delovna uspešnost in delovna uspešnost od povečanega obsega dela, ločeno pa se ohranja delovna uspešnost od prodaje blaga in storitev na trgu.

Sredstva za delovno uspešnost se bodo z dveh odstotkov, kolikor je zdaj predvideno za redno delovno uspešnost, povišala na tri odstotke mase osnovnih plač. Delodajalci bodo morali za delovno uspešnost nameniti tudi 50 odstotkov prihrankov sredstev zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, lahko pa tudi projektna sredstva.

Javni uslužbenec bo za delovno uspešnost v posameznem mesecu lahko prejel največ 30 odstotkov osnovne plače. Izjema je, če bo delovno uspešnost prejel iz sredstev posebnega projekta, saj bo v tem primeru lahko ta znašala do 50 odstotkov njegove osnovne plače.

Za javne uslužbence plačne skupine B (direktorji, ravnatelji in tajniki) bo delovna uspešnost omejena na eno osnovno plačo letno. Ob tem bodo upravičeni tudi do delovne uspešnosti iz projektnih sredstev; če gre za poseben projekt, ki ga določi vlada, višina ne bo smela preseči 33 odstotkov njihove osnovne plače mesečno, pri preostalih projektih pa ne 13 odstotkov.

Vlada in sindikati naj bi se do 31. decembra 2025 dogovorili o novih merilih za izplačevanje delovne uspešnosti, s katerimi bi zagotovili transparentno izplačevanje delovne uspešnosti in omogočali stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev. Merila za določitev delovne uspešnosti plačne skupine B bodo določili pristojni ministri s pravilniki.

Možnost določitve višjega plačnega razreda

Javni uslužbenec se bo lahko ob zaposlitvi ob izpolnitvi nekaterih pogojev uvrstil v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oz. naziva, medtem ko je v zdaj veljavnem zakonu možnost določitve višje osnovne plače do pet plačnih razredov.

Pogoj za uvrstitev v višji razred je, da ima na primerljivih delovnih mestih najmanj toliko let delovne dobe, kot bi jih potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor se ga višje uvršča, ter da ima posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta, ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.

Letni dopust in regres

Starost, pri kateri bo javni uslužbenec dobil pet dodatnih dni dopusta, se bo postopno dvignila s 50 na 55 let.

Regres za letni dopust bo prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov.

Dežurstvo

V času dežurstva bo javnemu uslužbencu pripadlo plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen, ne več od t. i. dežurnega delovnega mesta.

Dodatki v času dežurstva (za delo prek polnega delovnega časa in za delo v manj ugodnem delovnem času) pa se bodo izplačevali v polni in ne več polovični višini, kot je določeno zdaj.

Plačni stebri

Prenovljen plačni sistem vključuje pet plačnih stebrov:
- funkcionarji,
- javni uslužbenci v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev,
- javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu,
- javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi,
- javni uslužbenci v javnih agencijah, skladih in zavodih.

Z izjemo funkcionarskega so del vsakega od teh plačnih stebrov tudi direktorji, ravnatelji in tajniki (plačna skupina B).

Način uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede

Razvrstitev v plačne skupine se ne spreminja, z izjemo plačne skupine J, ki ni več samostojna plačna skupina, ampak je vključena v preostale plačne skupine. V kolektivni pogodbi za javni sektor ni več orientacijskih delovnih mest.

Uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede za večino javnih uslužbencev se določajo v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev. Plačne uvrstitve za direktorje, ravnatelje in tajnike, za delovna mesta v javnih zavodih, agencijah in skladih ter uvrstitve formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski se bodo določila v uredbah, ki jih bo sprejela vlada. Plače funkcionarjev so določene s plačnim zakonom.

V kolektivne pogodbe dejavnosti se vnašajo tudi nova delovna mesta ekspertov in specialistov za strokovno-tehnične in administrativne uslužbence, za katera se določajo tudi merila za njihovo zasedbo. Gre za delovna mesta ekspertov za javna naročila, ekspertov programerjev in projektantov, ekspertov analitikov oz. metodologov ter za specialiste s področja informatike, informacijskih sistemov, sistemske administracije, analitike, računovodstva, notranje revizije. S tem se zaposlenim z večletnimi delovnimi izkušnjami s svojega področja omogoča boljše plačilo.

Uveljavitev plačnih dvigov

Izplačilo plačnih dvigov so razdelili na šest obrokov, prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028.

V prvih treh obrokih se bo izplačalo po 12 odstotkov predvidenega dviga, v prihodnjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razlika. A ker so obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bodo javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.

Ob prvem obroku bodo tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz. se ta, če preostanek razlike znaša manj, izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.

Poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta bodo pridobili pravico do izplačila višje plače z začetkom novega mandata.

Usklajevanje plač z inflacijo

V letu 2025 se plače ne bodo uskladile. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v vrednosti razlike med inflacijo in tem odstotkom.

V novem sistemu, prvič v letu 2029, se bodo plače vsako leto uskladile v vrednosti 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.

Spregled izobrazbe

Delodajalci bodo lahko ob določenih pogojih zaposlili delavca, ki sicer nima zahtevane izobrazbe za delovno mesto. To bo mogoče v primerih, ko izobrazba za zasedbo delovnega mesta ni določena z zakonom oz. ne gre za reguliran poklic. Pogoj pa je, da je taka zaposlitev nujna zaradi nemotenega opravljanja dela.

Spregled izobrazbe bo mogoč, če se bodo na razpis prijavili le kandidati, ki ne bodo imeli zahtevane izobrazbe, in sicer le na delovnih mestih do vključno šestega tarifnega razreda (višja strokovna izobrazba). Ob tem bo kandidat moral imeti izobrazbo, ki ustreza eno raven nižjemu tarifnemu razredu. Z njim se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za določen čas enega leta.

Če se po letu dni ob ponovni objavi prostega delovnega mesta na razpis ne bo prijavil kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje, bo lahko delodajalec z javnim uslužbencem z nižjo izobrazbo sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Z zakonom so določili tudi pogoje za spregled izobrazbe za že zaposlene.