V uvodu so bila vprašanja namenjena napadom v Parizu. Po Cerarjevih besedah so ljudje z včerajšnjim večmilijonskim shodom pokazali, da ne bodo privolili v diktat terorja, in ta shod je bil ključen - namesto da bi se EU vkopal v varnostne ukrepe, "smo se odprli, in to je bil lep signal, za katere vrednote se je vredno zavzemati".

Dodal je, da so si bili voditelji enotni, da je treba ukrepati proti terorizmu. A se je, tako Cerar, težko proti temu boriti na organiziran način, obveščevalne službe pa so še premajhne, da bi lahko nasprotovale takšni množici groženj. Poostrenih ukrepov v Sloveniji v tem trenutku ne bo, se bo pa v torek zvečer sestal svet za nacionalno varnost, je napovedal Cerar. Slovenija je le tranzitna država in smo blizu okolja, kjer se nahajajo potencialni teroristi, je pristavil.

V nadaljevanju je bilo na premierja naslovljeno eno ključnih vprašanj – kako namerava vlada ustvariti razmere za rast delovnih mest. Po Cerarjevih besedah je to agenda v EU-ju za 2015 - spodbujati gospodarsko rast, inovativnost in konkurenčnost. Vlada se v tem hipu trudi, da ne ovira gospodarske rasti, je dodal, med že sprejetimi ukrepi pa je navedel podaljšanje aktivne politike zaposlovanja, za kar so morali "iz petnih žil" potegniti denar.

Pravna država med najpomembnejšimi nalogami
Ponovno je poudaril, da je eden temeljnih ciljev vlade ponovno delovanje pravne države, in glede tega nas spremljajo tudi tuji vlagatelji, je opomnil. Pri tem je izpostavil insolvenčne postopke, pri katerih je veliko ovir, zaradi česar bo to trajalo več mesecev, da bo viden napredek, a so že začeli izvajati prvi paket 11 ukrepov. Dodal je, da Slovenija v okviru t. i. Junckerjevega paketa načrtuje tudi 22 projektov, s katerimi bo med drugim vlagala v infrastrukturo.
Na vprašanje, kaj je danes reven človek, je odvrnil, da neka materialna meja zagotovo obstaja in da jo moramo zagotavljati prek socialne države. A še večja je tista revščina, ki jo imamo v glavah, in veliko ljudi se, čeprav niso revni, slabo počuti zaradi številnih kraj premoženja.

A voditeljica ga je prekinila, rekoč, da prihaja vse več opozoril o prikriti revščini, v kateri se vsak dan znajde vse več odraslih in otrok. Odgovoril je, da so ravno zato odšli v politiko, da to spremenijo, a tega se ne da spremeniti v treh mesecih, in da bo treba najprej spremeniti državo. "Izkazali smo se za zelo slabe gospodarje," je poudaril.

Napovedal je tudi znižanje zneskov honorarjev v DUTB-ju, a po njegovem mnenju to ne bo odgnalo tujih upravljavcev. To je potrebno, ker se mora ugotoviti, kdo od vodilnih dela dobro in kdo ne. Glede primera Sove pa je zanikal, da so za njenega direktorja imenovali nekoga, ki nima dovolj izkušenj.
Na položaje le strokovne ljudi
Zakaj je moral sredi mandata oditi tudi generalni direktor policije, kar je stalo tudi proračun? "Ne menjamo vseh počez. Spoštujemo strokovnost in področje policije potrebuje velike spremembe ter je v zelo težkih razmerah. Materialno so na psu, oprostite izrazu. Že vse od osamosvojitve sposobnosti policije upadajo in zdaj iščemo rešitev, da obrnemo ta trend. Najprej pa je treba zamenjati vodstvo in z njim smo začeli novo zgodbo. Ne bomo pa menjali kadrov, ki delajo dobro," je pojasnil.
O sodelovanju z Borutom Pahorjem je povedal, da se prvič dogaja, da se s predsednikom DZ-ja usedejo skupaj in iščejo rešitve ter s tem dajejo zgled, da je mogoče sodelovati tudi na najvišji državni ravni. "Odkar smo prevzeli vodenje, ni bilo nekih velikih ideoloških tem," je poudaril.

Voditeljica ga je med drugim vprašala, zakaj se kot pravnik ni odzval na SDS-ove pozive k lustraciji sodnikov. Odvrnil je, da je absolutno proti temu, mora pa biti sodnik kaznovan, če je bil spoznan za krivega v kazenskem postopku ali celo v disciplinskem postopku. V skrajnem primeru tudi z odvzemom mandata, je poudaril. Kot član sodnega sveta je obravnaval več disciplinskih postopkov, v katerih so sodnikom odvzeli mandat.
Za zamrznitev, a privolil je v odvzem
Beseda je nanesla tudi na odvzem poslanskega mandata Janezu Janši. Pojasnil je, da je bil sprva za rešitev, da se mu ga zamrzne, a so se nato poslanci odločili za odvzem, čemur se ni upiral. Poudaril pa je, da so, ko mu je ustavno sodišče vrnilo mandat, to upoštevali. A njegovo načelno politično stališče je, da poslanec ne more biti pravnomočno obsojen in opravljati svoje funkcije.

Kar zadeva privatizacijo je napovedal, da bo potekala naprej, seznam 15 podjetij pa se ne bo spreminjal. Opomnil je, da so bila mnoga državna podjetja v preteklosti vodena katastrofalno. Spreminjanje stališč SD-ja pa je označil kot nesprejemljiva, saj so privatizacijo podprli že v prejšnji vladi, to, da zdaj govorijo, da bi posegali v že potrjeni seznam, se mu ne zdi legitimno.
Vprašanje je, kako se bodo obnašali na vladi, zaveze, ki so bile dane, pa je treba spoštovati, je pristavil. V nasprotnem primeru nas čakajo tožbe in odškodnine in, najslabše, izguba verodostojnosti, je dejal. V pripravi je tudi strategija o upravljanju državnega premoženja. Vseeno pa je seznam 15 podjetij ocenil, kot da ni bil najbolj premišljeno pripravljen.