Po končnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo to realno za šest odstotkov več kot leto prej, v primerjavi z letom 1996 pa dobrih 52 odstotkov več.

Največ, in sicer 55 odstotkov vsega denarja, so za raziskovalno področje prispevala podjetja, naslednji največji vir sredstev pa je bila država. Za področje tehnologije in industrijske proizvodnje so namenili 47,63 odstotka vseh sredstev.

Naložbe predstavljajo najmanjši delež vseh stroškov
Na področju R & R je bilo leta 2005 redno zaposlenih 12.600 ljudi, od tega 39 odstotkov žensk. Največ, 46,6 odstotka, jih je delovalo v visokošolskem sektorju, slaba tretjina v poslovnem sektorju, v državnem sektorju 24,1 odstotka, v zasebnem nepridobitnem sektorju pa je bilo zaposlenih 31 zasebnih raziskovalcev.

Največji del celotnih stroškov za raziskovalno-razvojno dejavnost obsegajo stroški dela, in sicer več kot polovico vseh porabljenih finančnih sredstev v poslovnem, visokošolskem in v zasebnem nepridobitnem sektorju, medtem ko so v državnem sektorju znašali 61,5 odstotka. Investicijski stroški pa so obsegali najmanjši del celotnih stroškov. V letu 2005 so se v primerjavi z letom 2004 še zmanjšali, in sicer s 13 % na 9,7 %.

Eurostat: Slovenija slabša kot prejšnja leta
V primerjavi s Sursom pa Eurostat ugotavlja, da je Slovenija v istem letu, to je leta 2005, za raziskave in razvoj namenila manjši delež BDP-ja, in sicer le 1,22 odstotka. To je po podatkih evropskega statističnega urada celo manj kot leto prej. Vsekakor pa se s tem Slovenija oddaljuje od cilja lizbonske strategije, ki predvideva, da naj bi do leta 2010 države članice EU-ja za sredstva za raziskave in razvoj namenile tri odstotke BDP-ja.