Po današnjem sestanku s predstavniki ministrstva za finance, Slovenskega državnega holdinga (SDH), Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Elesa v Ljubljani je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič povedal, da so razpravljali o alternativi uvedbe prednostnega dispečiranja električne energije iz šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6).

Mogoče rešitve bo v mesecu ali dveh poiskal SDH skupaj z energetskimi družbami, ki jih ima v portfelju, je povedala predsednica uprave SDH-ja Lidia Glavina. O tem, kakšne bi lahko bile te alternativne rešitve, ne Gašperšič ne Glavinova nista govorila, na novinarska vprašanja pa nista želela odgovarjati.

Prednostno dispečiranje pravzaprav pomeni davek na proizvodnjo električne energije v Tešu 6. Zaradi obilice poceni subvencionirane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov po Evropi lahko njena cena na trgu doseže nič evrov, kar klasičnim elektrarnam seveda ne omogoča pokrivanja stroškov. Vendar proizvodnja iz obnovljivih virov ni stalna, zato morajo biti v omrežje priključene klasične elektrarne, kot je Teš 6, ki v slovenskem energetskem sistemu predstavlja približno tretjino doma proizvedene električne energije, da zagotavljajo stabilno proizvodnjo, ko recimo ni vetra ali sonca. Dodatni fiksni davek na položnicah za elektriko, imenovan prednostno dispečiranje, bi financiral delovanje Teša 6, ko zaradi nizkih cen električne energije pravzaprav ne bi bilo smotrno.

Predlog novele energetskega zakona je predvideval možnost, da bi vlada po predhodni odobritvi Evropske komisije uvedla prispevek za prednostno dispečiranje elektrike iz Teša, ko bi bile razmere na trgu z elektriko takšne, da nizke cene ne bi zagotavljale obratovanja domačih elektrarn.

Koliko bo to udarilo HSE?
Umik predloga iz novele je obravnaval tudi odbor DZ-ja za infrastrukturo. "Vsi vemo, da te alternative obstajajo, so na voljo. Vsi tudi vemo, da je bil ukrep prednostnega dispečiranja predviden kot zadnja možnost, če bi tako narekovale razmere na trgu," je poslancem poudaril Gašperšič.

Alenko Bratušek (NP) pa je izpostavila, da je HSE prispevek že upošteval pri pripravi poslovnega načrta za letos. Zato je zahtevala pojasnila, kako je v načrt vključeno nekaj, česar v praksi ni, in kolikšna je predvidena številka iz tega naslova.

Pozivu se je pridružil tudi poslanec SDS-a Danijel Krivec, ki ga je zanimalo, ali obstajajo kakšni rezervni scenariji, glede na to, da prispevka iz prednostnega dispečiranja ne bo. Poslanca ZL-ja Matjaža Hanžka je medtem zmotilo, da ni najprej predvidenih alternativnih rešitev, če je bilo prednostno dispečiranje zadnja možnost.

Generalni direktor HSE-ja Gorazd Skubin je poslance ob tem skušal pomiriti, da scenarij vendarle ni tako črn. Na vprašanja, koliko denarja so v poslovnem načrtu predvideli iz prednostnega dispečiranja, Skubin ni mogel odgovoriti. Poslovni načrt je namreč poslovna skrivnost, je dejal. Zato so sejo nadaljevali za zaprtimi vrati.

Dodaten evro na mesec
Februarja so na infrastrukturnem ministrstvu pojasnjevali, da se brez teh storitev ne da zagotoviti zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Prispevek za prednostno dispečiranje elektrike iz Teša, ki ga bremeni 1,4 milijarde evrov vredna naložba v šesti blok, bi po takratnem predlogu letno znašal do 25 milijonov evrov. Obračunaval bi se na obračunsko moč in bi predvidoma znašal petino prispevka za obnovljive vire energije na položnicah oz. okrog en evro na mesec na položnico.