Družbi sta z zahtevkom za revizijo izpodbijali Darsovo odločitev o zavrnitvi njunih ponudb, pa tudi Darsovo napoved, da bo izvajalca izbral s konkurenčnim postopkom s pogajanji. Na Darsu so potrdili, da so prejeli odločitev revizijske komisije in bodo zdaj nadaljevali postopke. Brez nadaljnjih pritožb oz. zahtevkov za revizijo bi bil lahko izbor izvajalca končan jeseni, so ocenili.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da ne Kolektor ne Gorenjska gradbena družba z revizijskimi navedbami nista izkazala Darsovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je oba zahtevka za revizijo zavrnila kot neutemeljena.

Kolektor je v zahtevku za revizijo med drugim navedel kršitev pravice do vpogleda v ponudbe preostalih ponudnikov in v naročnikovo dokumentacijo, komisija pa je izpostavila, da tega ni mogoče trditi že zato, ker je (ne)uspeh Kolektorja neodvisen od seznanjenosti z vsebino ponudb drugih ponudnikov in z Darsovo dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.

Kristjan Mugerli iz Kolektorja je za časnik Delo povedal, da je državna revizijska komisija presodila, da v tej fazi ne bo presojala, ali so ponudbe preostalih ponudnikov, ki jih Dars namerava pozvati na pogajanja, primerne za nadaljnja pogajanja.

Dars je lani za izvajalca del izbral turško podjetje Cengiz, ki je z 89,3 milijona evrov podalo za najmanj 15 milijonov evrov cenejšo ponudbo od preostalih osmih ponudnikov, a se je postopek zaradi pritožb neizbranih ponudnikov znašel na državni revizijski komisiji. Ta je konec novembra odločila, da je izbrana Cengizova ponudba zaradi sprememb v času samega postopka nedopustna, in je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila.

Poziv Darsa šestim ponudnikom

K oddaji ponudb namerava Dars v postopku s pogajanji pozvati šest ponudnikov, za katere je strokovna komisija ugotovila, da so dokazali usposobljenost in da zanje ne obstajajo razlogi za izključitev. Poleg turškega Cengiza bodo k oddaji ponudb pozvani še Implenia Österreich v konzorciju z Implenia Švica in CGP Novo mesto, Gorenjska gradbena družba v sodelovanju s češkim Metrostavom, Kolektor CGP z Rikom in turškim Yapi Merkezijem, sarajevski Euroasfalt s Cestnim podjetjem Ptuj ter grški J&P Avax.

Medtem ko bo treba v Sloveniji na izbiro izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke še čakati, se je na avstrijski strani gradnja druge cevi predora, ki skupaj meri 7948 metrov, začela že septembra. Avstrija in Slovenija naj bi mejo prebili leta 2022.