Na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so pripravili spremembe zakona, poudarjajo, da je njegov cilj izboljšanje kakovosti storitev na področju taksiprevozov ter zagotovitev modernizacije sistema. V skladu s trenutno veljavnim zakonom pa "novih oblik prevozov" sploh ni mogoče izvajati. Po naročilu lahko prevoznik enega potnika prepelje le v obliki taksiprevoza, ostale oblike prevoza pa so namenjene drugim vrstam potnikov. "Predlog novele želi omogočiti, da se v Sloveniji omogočijo inovativne in napredne tehnologije, ki lahko zagotovijo, da si ponudniki storitev delijo sredstva, čas in znanje ter spretnosti, da uporabniki storitev pridejo do novih storitev z razširjeno ponudbo in z nižjimi cenami in da sodelovanje poteka na naprednih platformah," je zapisano v obrazložitvi zakona.

Taksimetri ne bi bili več obvezni niti za taksiste

Kot je znano, so taksiprevozi v Sloveniji podrobno urejeni oz. regulirani. Taksisti za opravljanje svojega dela potrebujejo opravljeno licenco na državni ravni, dovoljenje lokalne skupnosti, posebej označeno vozilo, sam prevoz pa se lahko opravi le na podlagi taksimetra. Ker sta v primeru prevozov, ki so dogovorjeni prek omenjenih spletnih platform, cena prevoza in pot dogovorjena vnaprej, potnik pa ima s tem zagotovilo ponudnika prevoza, je po oceni ministrstva zahteva za dodatno zaščito, kot je taksimeter, nepotrebna.

Predlog zakona omogoča tudi najem vozila skupaj z voznikom, uvaja pa tudi možnost taksiprevozov z uporabo aplikacije. Prevoznik se bo lahko odločil, ali bo takšne prevoze izvajal z uporabo taksimetra ali pa z uporabo aplikacije. Ker gre za prevoz potnikov, ki je mogoč na nacionalni ravni, se za take prevoze še vedno zahteva ustrezna licenca za prevoz potnikov. Tako bo tak prevoz lahko izvedel samo licencirani prevoznik oziroma subjekt.

Po mnenju pristojnega ministra Jerneja Vrtovca zakon prinaša tudi "boljši nadzor nad plačevanjem ter predvsem enake pogoje za vse". Pa jih res?

Sorodna novica Vlada sprejela osnutek predloga PKP-ja 7; zelena luč tudi zakonski podlagi za delovanje Uberja

Jefim: Tukaj gre izključno za deregulacijo cen, ustvarjanje dampinga

Taksisti, ki jih je epidemija covida-19 močno prizadela, in predstavniki sindikatov, ki so o zakonu razpravljali tudi v okviru seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) konec marca, v tovrstnih platformah, katerih delovanje bo omogočil noveliran zakon o prevozih v cestnem prometu, vidijo nelojalno konkurenco. V Sindikatu taksistov Slovenije, ki deluje pod okriljem Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ), poudarjajo, da je zakon napisan popolnoma nestrokovno. "Ne glede na to, kar Uber pravi, da bo počel v Sloveniji, je jasno, kot kaže tudi praksa v tujini, da se, če je le mogoče, izogiba plačevanju pravičnega dela davkov. In predvsem, da se izogiba kakršni koli odgovornosti do voznikov s tem, ko ne prizna, da deluje kot delodajalec. To pa je točka, ki bi se ji morala posvetiti država in ki lahko skrbi vse nas, državljane in državljanke, saj je Uber eno tistih podjetij, ki profitira na podlagi nižanja standardov dela ter prekarizacije in espejizacije dela. Vse to pomeni korak stran od trajnostnega razmišljanja in predstavlja postopno razgradnjo sistemov socialne države," opozarjajo.

Po besedah predsednika sindikata Dejana Jefima imamo v Sloveniji "vso digitalizacijo, o kateri govorijo, imamo fiskalizirano taksislužbo, kar ima malo držav po svetu, tukaj gre izključno za deregulacijo cen, da bodo lahko delali damping, da bodo lahko umetno spustili ceno na polovico, vzeli tržišče".

Na začetku so na pristojnem ministrstvu predstavnikom sindikata obljubljali sodelovanje v procesu medresorskega usklajevanja zakona, posvetovanja s strokovnjaki, a na koncu "niso storili nič od tega", pravi Jefim, ki dodaja, da je trenutni predlog zakona neusklajen s "sto drugimi zakoni". V Sloveniji ima namreč vsaka storitev cenik za zaščito potrošnika: "Uber pa ne dela tako. Če je dež, vam bo zaračunal 20 evrov, če pa je sonce, pa 5 evrov. Oni ti seveda to povedo vnaprej, ampak ti povedo tisti trenutek, ne moreš pa vedeti za jutri. Če se zanašaš na njihov prevoz, nimaš nobene osnove, da bi vedel, kakšna bo cena prevoza naslednji dan." S strani predstavnikov vlade je slišati tudi argument, da bo prihod multinacionalk, kot je Uber, pocenil taksiprevoze in dvignil njihovo raven. Jefim se ob tem sprašuje, na čigav rovaš bo ta pocenitev šla – na voznikov ali uporabnikov. "Metro ima 5 do 7 odstotkov provizije, oni imajo 30 odstotkov. Kako bo to ceneje, to bo 23 odstotkov dražje, osnovna matematika. Z dampingom na začetku bodo ljudem pokazali, kako so cenejši, ko se bodo znebili konkurence, pa bodo cene dvignili," Uberjeve manevre napoveduje Jefim, ki je zaradi javnega izražanja nasprotovanj do prihoda omenjenih digitalnih platform v slovenski prostor v zadnjih dneh deležen tudi groženj in napadov nekaterih medijev in na družbenih omrežjih. "Prejema tako grožnje s smrtjo kot drugačne oblike pritiska, za katere smo prepričani, da v svobodno družbo, ki je občutljiva na sovražni govor, ne sodijo in zoper katere je treba znotraj našega pravnega reda tudi ukrepati," so sporočili iz SDPZ-ja, podrobnosti o navedenem dogajanju pa bodo pojasnili na današnji novinarski konferenci.

Kršili tudi pravila ESS-ja

"To je drugi poizkus ministrstva, da bi spremenil zakon na način, da bi omogočil platformi, ki se ukvarja s prevozi, vstop na slovenski trg. Sindikati temu ostro nasprotujemo. Da je zakon prišel na obravnavo na ESS, smo predlagali sami, zakon je zdaj v drugem branju, tukaj so se znova kršila pravila ESS-ja. Glede tega zakona je treba povedati, da ni problem v razvoju aplikacij, ampak v tem, če se aplikacija izkorišča za večanje prekarizacije v slovenskem prostoru. Uber je tipičen primer tega," pa je po obravnavi zakona na seji ESS-ja povedal Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za trg dela.

Ob tem je opozoril na dejstvo, da praksa iz tujine kaže, da so države delovanje tovrstnih platform prepovedale. "Sodba v Angliji je zelo jasno povedala, da imajo ljudje pravice iz delovnega razmerja, kar pomeni, da ima Uber status delodajalca, te platforme pa ta status zanikajo in ga ne priznavajo, zato je nesprejemljivo, da država predlaga te spremembe." Ker spremembe zakona na ESS-ju niso bile obravnavane, preden so bile sploh sprejete, so sindikati predlagali, da se zakon umakne iz parlamentarne procedure in da se s pozivom socialnih partnerjev najprej poskušajo uskladiti najbolj kritične določbe, šele nato pa se o zakonu opravi razprava, a so naleteli na gluha ušesa vladnih predstavnikov.

Poslanci zakona sicer še niso obravnavali, prej je moral še zaključiti postopek za predlog novelacije omenjenega zakona, ki ga je vložila Levica. Ta pričakovano podpore ni prejel. Vladni predlog pa bo tako zdaj na poslanskih klopeh predvidoma na naslednji redni seji.