Bližnji krajani - lastniki zemljišč so tako v obvestilu o informativnem izračunu vrednosti nepremičnin izvedeli, kaj vse imajo na svojih površinah. Kot je za TV Slovenija poročala Petra Držaj, v katastrski občini Daljni Vrh stoji hiša s kuhinjo in sobo, brez elektrike in sanitarij, vredna skoraj 30.000 evrov.

Lastniki želijo zemljišča prodati
Takšno vrednotenje je dobil eden izmed lastnikov zemljišča, ki je do zdaj je plačeval davek za 7.000 kvadratnih metrov površine. "Zdaj so tam štiri hiše, pa barake. Tudi nekaj pozidanega je. Gozda ni, posekali so vse, izropali ... Romi hodijo naokrog, da bi kupili in mi smo za, jaz bi prodal," je za TV Slovenija povedal Alojz Korbar.

Podobno se je zgodilo tudi lastnikom zemljišč v romskem naselju Žabjak, za katerega so krajani dobili obvestilo, da barake in hiše stojijo na njihovi zemlji. "Tu živimo že ves čas, že leta in leta živimo tukaj," je povedala Ida Hudorovac. Na vprašanje novinarke, ali ve, kdo je lastnik tega zemljišča, pa je odvrnila, da njihovo ni.

"Pravilna pot je odkup in vpis lastništva v zemljiško knjigo"
Ob tem je direktor Geodetske uprave Novo mesto Franci Bačar povedal, da je pravilna pot dogovor, in sicer, da lastnik stavbe zemljišče odkupi, nato pa opravita parcelacijo in vpis lastništva v zemljiško knjigo.

Davek naj bi v začetku v takšnih primerih poravnala občina
Romsko naselje je namreč na zasebnih površinah in na delu nekdanjega vojaškega območja, zdaj v lasti obrambnega ministrstva. Na posege so krajani opozarjali, odziva ni bilo. Ovadili so celo okoljskega ministra in obrambno ministrico, a je novomeško tožilstvo ovadbi zavrglo. "Dejstvo je, da si lastniki teh zemljišč že desetletja prizadevajo, da se to uredi, da lahko dostopajo do svojih zemljišč," je pojasnil Silvo Mesojedec iz Civilne iniciativa za reševanje romske problematike.

Po zadnjih informacijah pa naj bi lastnike zemljišč, na katerih prebivajo novomeški Romi potolažili tako, da bo breme nepremičninskega davka začasno prevzela občina, je še poročala Držajeva.