Najvišji posli so se sklepali pri 72,5 evra, vendar pa je promet s Krko zdrsnil pod pol milijona evra. V prvi kotaciji so se (rahlo) podražile še Petrolove in Lukine delnice, medtem ko na negativni strani spet izstopa Mercator. Njegov tečaj se je ob nizkem prometu in vsega 11 sklenjenih poslih znižal za 2,3 odstotka. Cena je padla vse do 167,3 evra in je od letošnjega vrha, doseženega sredi oktobra, oddaljena osem odstotkov. V standardni kotaciji je cena Savinih delnic dosegla 200 evrov. Slovenski borzni indeks (4.313 točk) se je povzpel za simboličnih 0,05 odstotka.

Na Wall Streetu vedno večja nervoza
Slab podatek z nepremičninskega trga je delniške indekse v New Yorku poslal še nižje. S&P 500 je v sredo že četrtič zapored "klonil", tokrat za dva odstotka. Hkrati se je prvič po juliju spustil pod 50-dnevno drseče povprečje, kar je slabo znamenje. Elitni Dow Jones (9.762) je izgubil 1,2 odstotka, pri čemer je proizvajalec aluminija Alcoa padel za sedem odstotkov. Velike izgube so utrpele tudi finančne in gradbene delnice. Prodaja novozgrajenih enodružinskih stanovanjskih enot je septembra nepričakovano padla za 3,6 odstotka, znižalo pa se je tudi povpraševanje po hipotekarnih kreditih.

V ZDA 3,5-odstotna rast v 3. četrtletju
Četrtek je že postregel z vrhuncem: prva vladna ocena rasti ameriškega gospodarstva v tretjem četrtletju pravi, da je BDP porasel za 3,5 odstotka, kar je več od napovedi. Tokijski Nikkei je danes izgubil skoraj dva odstotka in zdrsnil pod 10 tisoč točk. Evropske borze, ki so zlasti zaradi slabe predstave bančnih delnic (Banco Santander, največja banka v območju evra po tržni vrednosti, je poročala o 2,8 odstotka nižjem devetmesečnem čistem dobičku) končale na tritedenskem dnu, so okrevale, predvsem po zaslugi finančnih papirjev. Vsekakor je spodbudno vplival tudi podatek, da je stopnja brezposelnosti v Nemčiji septembra z osem upadla na 7,7 odstotka.

Obresti ne bodo večno tako nizke
Vsekakor morajo biti vlagatelji te dni izjemno previdni, saj lahko delniški trgi doživijo tudi večji sunek navzdol, potem ko so v zadnjih sedmih mesecih porasli za okrog 60 odstotkov. Glavni krivec, da večjega popravka po marcu nismo videli, so večinoma spodbudni rezultati največjih podjetij in nizke obrestne mere, ki omogočajo presežek denarja. Ker so obresti nizke, namreč vsi iščejo alternativne naložbe in upajo prevzemati večje tveganje. Toda obresti so ponekod že začele naraščati (prav danes je bila Norveška prva evropska dežela, ki je to storila), kar za delniške trge ni dober znak.