Kot opažajo v Banki Slovenije, gospodinjstva zaradi zelo nizkih obrestnih mer za vloge, tako doma kot v tujini, niso več zainteresirana za daljše vezave, zato tudi zapadle vezane vloge le pretvorijo v vpogledne. V letu 2015 se je tako obseg vezanih vlog gospodinjstev zmanjšal za 900 milijonov evrov, medtem ko se je obseg vpoglednih vlog povečal za 1,6 milijarde evrov. Ta trend se nadaljuje tudi letos, ugotavljajo ob svetovnem dnevu varčevanja.

Izjemno nizke obrestne mere
Na prelivanje vezanih vlog v vpogledne vplivajo predvsem zelo nizke depozitne obrestne mere tako v Sloveniji kot tudi v evrskem območju. Še leta 2013 so bile obrestne mere za dolgoročne vloge v Sloveniji še enkrat višje kot v preostalih državah z evrom, zdaj pa so že izenačene in dosegajo novo dno. Prav tako se še naprej znižujejo obrestne mere za kratkoročne vloge.

V okolju nizkih obrestnih mer so varčevalci s klasičnimi oblikami varčevanja deležni minimalnega donosa. Za večji donos morajo sredstva razpršiti tudi v bolj tvegane naložbe, menijo v Banki Slovenije, kjer pa se strinjajo, da bo spreminjanje strukture njihovega varčevanja zaradi delne izgube zaupanja v kapitalske trge, tudi glede na slabe izkušnje iz preteklosti, zelo postopno.

Razpršenost naložb
V nekaterih bankah na področju upravljanja premoženja v Sloveniji vidijo ogromno priložnosti, pri čemer opozarjajo, da je v razvitem svetu upravljanje premoženja vezano tako na delniški in obvezniški trg kot na trgovanje s pokojninskimi skladi ipd., zato bodo prizadevanja za možnosti varčevanja v teh oblikah usmerjena v izobraževanje ljudi.

Svetovni dan varčevanja sicer zaznamujemo od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja.