V mlekarnah so že racionalizirali poslovanje, zdaj pa so nekaj časa pripravljene poslovati s slabšimi rezultati. Upajo, da bodo del bremena prevzeli tudi kmetje in zadruge.

Pričakujejo, da bodo privolili v znižanje odkupne cene mleka za višino mlečne premije oziroma za 2,47 tolarja na liter. Povprečna cena, ki jo mlekarna plača, da dostavi mleko na dvorišče, dosega 72,88 tolarja. Trend upadanja je od leta 2000 mogoče zaznati tudi v novih članicah EU-ja.

V prvi polovici letošnjega leta so zabeležile skupno 700 milijonov tolarjev izgube. Direktorji največjih slovenskih mlekarn, združenih v GIZ Mlekarstvo, so poudarili, da na kratek rok, nekje do marca prihodnje leto, še lahko preživijo s slabšimi poslovnimi rezultati ali izgubo, ki je posledica (po njihovem prepričanju) previsokih odkupnih cen mleka. Dolgoročno pa to pomeni zastoj v tehnološkem razvoju in "capljanje" za konkurenco na skupnem evropskem trgu.

Zaradi vse nižjih državnih izvoznih spodbud so pri litru mleka že izgubili dobrih deset tolarjev, ker pa so po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Ljubljanskih mlekarn Matjaža Vehovca še vedno zainteresirani, da mleko kupujejo čim bližje, zaradi kratkoročno slabših rezultatov na dolgi rok vseeno lahko dosežejo boljši učinek.