Evropska unija, kljub dvomom o ustreznosti, še ni odstopila od ambicioznega načrta, da se bo čez desetletje v EU-ju prenehala prodaja novih vozil z motorji na notranje zgorevanje.

Slovenija si je zastavila cilj, da bodo do leta 2030 električna osebna vozila predstavljala 12 odstotkov voznega parka. Konec leta 2023 je bilo v Sloveniji po podatkih Sursa med vsemi motornimi vozili 1,2 milijona osebnih avtomobilov. Glede na te številke bi se moralo s slovenskimi registracijami po cestah voziti okoli 145 tisoč povsem električnih avtomobilov.

Po podatkih državnih statistikov so konec leta 2023, ko se je število prvič registriranih električnih vozil povečalo kar za 88 odstotkov v primerjavi z letom 2022, električni avtomobili predstavljali le okoli odstotek voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji. V začetku letošnjega leta pa je delež povsem električnih vozil verjetno še nižji.

Trgovinska zbornica je namreč v začetku leta objavila podatke o prvič registriranih vozilih v Sloveniji v letu 2024. Prodaja osebnih avtomobilov v primerjavi z letom 2023 je bila očitno za trgovce dobra, saj je bilo prvič registriranih avtomobilov za 8,4 odstotka več kot v letu 2023 (53.018). Povpraševanje po povsem električnih vozilih pa je kljub državnim spodbudam v obliki nekaj tisoč evrov močno upadlo.

Prvič registriranih povsem električnih avtomobilov je bilo 3142 oziroma 38 odstotkov manj kot leta 2023 oz. slabih šest odstotkov vseh prvič registriranih osebnih vozil. Kar je celo manj, kot jih je predvideval najmanj ambiciozni, osnovni scenarij slovenskega nacionalnega podnebnega načrta (3951 prvič registriranih povsem električnih vozil za leto 2024).

"Na padec prodaje električnih vozil pa je vplivala predvsem neodločnost kupcev ali kupiti 100-odstotno električno vozilo, ki je za zdaj še veliko dražje od vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem. Verjetno bo preteklo še kar nekaj časa, da se bo prodaja 100-odstotno električnih vozil povečala. So pa bile posamezne izjeme, ki so nastopile na trgu s posebnimi akcijami in tako bile pri prodaji električnih vozil uspešnejše. Če bodo subvencije ostale v letu 2025 na isti ravni, kot je to bilo v lanskem letu, si lahko obetamo, da bo prodaja lahko še višja. Pogrešamo pa subvencije za priključne hibride," so za MMC glede vzrokov padca prodaje električnih avtomobilov povedali na Trgovinski zbornici Slovenije.

Padec prodaje po vsem EU-ju

Slovenija pri padcu prodaje povsem električnih vozil v EU-ju še zdaleč ni osamljena. Po podatkih združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA je prodaja upadla v večini EU-držav. V drugi polovici lanskega decembra so objavili podatke za november 2024 in na medletni ravni je prodaja električnih avtomobilov padla za 5,4 odstotka. Trg naj bil v pozitivnih številkah le v Španiji.

Padec prodaje električnih vozil v Nemčiji, kot drugod po EU-ju, je lani Deutsche Welle (DW) pripisoval temu, da so številne države ukinile subvencije za nakup povsem električnih avtomobilov. Slovenija pa še vedno z nekaj tisoč evri subvencionira nakupe novih in rabljenih električnih avtomobilov (subvencija za priključne hibride je bila ukinjena že konec prejšnjega desetletja).

"Ljudje z nižjimi dohodki kupujejo cenejše avtomobile, z višjimi dohodki dražje. Zaradi tega smo se tudi odločili, da za cenejše namenimo višjo subvencijo, kjer je odstotek subvencije glede na vrednost avtomobila višji. Teh modelov je že kar nekaj in še prihajajo na trg. Drugi socialni vidik pri tej shemi subvencije je tudi to, da omogočamo subvencije za rabljena brezemisijska vozila," je v začetku tega meseca za Delo povedal generalni direktor direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Darko Trajanov.

Kot dobro je označil tudi povpraševanje po rabljenih električnih avtomobilih, saj je po podatkih Borzena, pri fizičnih osebah skoraj 30 odstotkov subvencij dodeljenih za rabljena e-vozila, pri pravnih je ta delež okoli 16 odstotkov.

Cene rabljenih električnih vozil naj bi bile privlačne, saj kot je navajal DW, je padec cene pri rabljenih električnih avtomobilih v Evropi bistveno večji kot pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem. Vzrok naj bi bile med drugim tehnične težave, povezane s številom ciklov polnjenja baterije, ki je eden najdražjih delov pri električnih avtomobilih. Na drugi pa se starejše avtomobilske baterije tehnološko ne morejo primerjati z najnovejšimi.

Subvencije tudi za prestižnejša vozila

Slovenija pri nakupih električnih vozil, kot rečeno, bolj subvencionira cenejša električna vozila. Toda še vedno gre večina subvencij za prestižnejša električna vozila. Po podatkih Borzena, ki od lani podeljuje subvencije za nakup električnih vozil, lahko fizične osebe pridobijo 7200 evrov subvencije pri nakupu električnega avtomobila do vrednosti 35 tisoč evrov. 6500 evrov lahko pridobijo kupci vozil, vrednih do 45 tisoč evrov, 4500 evrov pa do vrednosti 65 tisoč evrov.

Po podatkih trgovinske zbornice pa sta, tako v prejšnjih letih, pri kupcih električnih avtomobilov najbolj priljubljena Teslina modela 3 in Y. Lani je bilo prvič registriranih 446 "trojk" in 390 Y. Osnovna cena Tesle 3 se na spletni strani slovenskega trgovca giblje med 41 in 59 tisoč evri (odvisno od dosega in pogona). Cena Tesle Y pa je v razponu od 46 do 59 tisoč evrov.

Tretji najbolj priljubljen električni avtomobil je bil lani Cupra Born (osnovna cena med 36 in 49 tisoč evrov), prvič registriranih jih je bilo 304, sledil je kitajski MG 4 (od 28,5 do 37,5 tisoč evrov), 138 jih je bilo prvič registriranih. Prav toliko je bilo prvič registriranih Volkswagnovih ID.3-jev (cena od 33 tisoč evrov), en manj pa Volkswagnov ID.7 (osnovna cena od okoli 54 tisoč evrov).

Glede na podatke trgovinske zbornice pri električnih avtomobilih zadnja tri leta med prvič registriranimi električnimi avtomobili prednjačita Teslina 3 in Y, sledijo pa jim električni avtomobili iz koncerna Volkswagen (VW, Cupra, Škoda).

Tesla prednjači tudi pri podeljenih subvencijah, ki jih zdaj podeljuje Borzen, v preteklosti pa jih je državni Eko sklad. Na prvem razpisu Borzena sredi lanskega leta, kot so pojasnili za MMC, so razdelili 4,93 milijona evrov subvencij fizičnim osebam in 1,5 milijona pravnim osebam.

Podoben razpis bo tudi letos, sicer pa je za leti 2024 in 2025 okvirno namenjenih 11,25 milijona evrov, za pravne osebe pa 3,75 milijona evrov.

Eko sklad pa je od leta 2011 do prve polovice 2024 lastnikom električnih vozil, do leta 2020 pa tudi lastnikom priključnih hibridov, namenil 48 milijonov evrov za skupno 10.626 vozil. Tudi med njimi prednjačita Teslina 3 in Y (730 oz. 720 izplačanih subvencij). Tik za njima je Renaultov zoe (717 subvencij). Na četrtem in petem mestu sta Volkswagnova ID.3 in ID.4.